VIŠJA REALKA (SEDAJ PRVA GIMNAZIJA MARIBOR)
Lokacija: Trg generala Maistra 1
Arhitekt: Wilhelm Bücher (šola), Adolf Baltzer (povezava šole in telovadnice)
Čas nastanka: 1871-1873 (šola), 1888 (telovadnica), 1900 (povezava šole in telovadnice)
Stavba Višje realke, v kateri je danes Prva gimnazija Maribor, je bila na robu starega mestnega jedra, v neposredni bližini mariborskega gradu, zgrajena v letih 1871-1873 po načrtih nemškega arhitekta Wilhelma Bücherja (1824-1888). Leta 1888 so v bližini šole sezidali telovadnico (Krekova ulica 1), ki so jo 1900 povezali s šolsko stavbo. Načrte za povezavo je izdelal mariborski arhitekt Adolf Baltzer.
Sedemnajstosno pročelje dvonadstropne zgradbe poudarja osrednji, sedemosni rizalit, ob straneh pa dva plitvejša rizalita. Stavbo obdaja talni zidec iz grobe rustike, rustika členi tudi pritliče, medtem ko so stene nadstropij gladko ometane. Osrednji rizalit členijo trije polkrožno sklenjeni vhodi, do katerih vodi stopnišče, polkrožna okna, kolosalni korintski pilastri ter manjši toskanski in korintski pilastri. Stranska rizalita členijo trifora in kolosalna korintska pilastra, preostalo pročelje pa bifore. Pročelje zaključuje arhitrav, nad katerim je bogato profiliran venčni zidec. Nad osrednjim rizalitom se dviguje mehanska ura, ki jo na obeh straneh obdaja balustradna ograja, na kateri stojijo štirje kipi, delo Dunajske kiparske zadruge: personifikacije Matematike (Fizike?), Naravoslovja (Biologije?), Kemije in Geometrije, ki po svoji zasnovi spominjajo na plastiki personifikacij Trgovine in Tehnike od vhodu v ljubljansko višjo realko (sedaj Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, Alexander Bellon, 1871-1874; kipa sta delo Franza Mitterlechnerja). V notranjščini sta se ohranila stebriščna vhodna veža ter triramno stopnišče s kovano ograjo. Telovadnica je zasnovana kubično, a členjena z bogato ulično fasado z biforami, kolosalnimi korintskimi pilastri in trikotnim zatrepom.
Postavitev stavbe Višje realke je povzročila tudi urbanistično urejanje tega dela mesta. Posebnega pomena je vzpostavitev ulice, ki je preko nekdanjega dvorišča mestnega gradu povezala središče mesta z realko (današnja Grajska ulica). Posledica vzpostavitve nove povezave je bilo zmanjšanje grajskega kompleksa, saj je ulica odrezala nekdanja upravna poslopja od osrednega dela gradu; upravna poslopja so od tedaj imela samostojen arhitekturni razvoj.
V parku pred poslopjem (sedanji Trg generala Maistra) so leta 1883 odkrili spomenik znanemu Mariborčanu, viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu (1827-1871), zmagovalcu pomorskih bitk pri Helgoladu in Visu. Izdelal ga je kipar Heinrich Fuss (1845-1913), šlo pa je za izjemno likovno stvaritev, ki je pomembno obogatila okolico realke. Portretna busta Tegetthoffa ter personifikaciji bitk pri Helgolandu in Visu sta bili odstranjeni leta 1918, sam steber pa v tridesetih letih, po vsej verjetnosti leta 1934, ko so v parku začeli graditi srbsko pravoslavno cerkev (cerkev kneza Lazarja, Momir Korunović, zač. 1934, porušena 1941). Po njeni odstranitvi je bil ponovno vzpostavljen park, v katerem sta danes kipa generala Rudolfa Maistra (1874-1934), delo Vlaste Tihec Zorko iz leta 1987, ter spomenik časnikarju Antonu Tomšiču.
Kvalitetno neorenesančno poslopje višje realke je v mariborsko mestno podobo prineslo nova velikostna razmerja, vplivalo pa je tudi na urbanistično ureditev območja severno od starega mestnega jedra (izoblikovanje trga pred šolo, vzpostavitev grajske ulice in posledično zmanjšanje grajskega kompleksa). Nemški arhitekt Wilhelm Bücher, ki je od leta 1863 deloval v Gradcu in je najbolj znan po prenovi v požaru uničene samostanske cerkve v Admontu, je poleg Maribora deloval tudi v Celju, kjer so po njegovih načrtih predelali zunanjščino in zgradili nov zvonik podružnične cerkve Marije Vnebovzete (tj. nekdanje minoritske cerkve, 1858-1880; dejansko gre za predelavo starejših načrtov Franza Gustava Lahna), ter predelali zvonik opatijske (sedaj stolne) cerkve sv. Danijela (1877).
Literatura:
Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991, str. 511-563.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.
Špelca ČOPIČ, Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, Ljubljana 2000 (M'Ars, 5).
Darja EMERŠIČ (ur.), Zlata PASTAR (ur.), Zbornik Prve gimnazije Maribor. 150 let Prve gimnazije, Maribor 2000.
Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 45 (n. v. 10)/2, 1974, str. 341-380.
Prva gimnazija. 140 let. Zbornik, Maribor 1990.
Igor SAPAČ, Šole, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Mojca ŠTUHEC, Arhitektura historicizma druge polovice 19. stoletja v Mariboru, Ljubljana 2008 (tipkopis diplomske naloge).
Nika VAUPOTIČ, Kiparska dela na historističnih stavbah v Mariboru, Maribor 2013 (tipkopis diplomske naloge).
Sonja ŽITKO, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1989.
Sonja ŽITKO, Po sledeh časa. Spomeniki v Sloveniji 1800-1914, Ljubljana 1996.
Franci Lazarini
(23. 9. 2014)
