ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA JOŽEFA

 

Lokacija: Ob izvirkih 5

Arhitekt: Matija Hoffer (?) / Anton Hain (?) / Andrej Stengg (pripisano) (cerkev), Janez Nepomuk Fuchs (zakristija)

Čas nastanka: 1726-1728 (cerkev), 1743 (zvonik), 1764 (zakristija)

 

Romarska cerkev sv. Jožefa na Studencih je bila sprva podružnica župnije Limbuš, leta 1788 pa je postala del tedaj ustanovljene lokalije Maribor - sv. Magdalena, ki je bila 1864 povišana v  samostojno župnijo. Leta 1897 so skrb za cerkev prevzeli lazaristi (misijonska družba) in ob njej uredili svojo hišo, vendar so se že 1911 iz Studencev odselili, menda za to, ker niso bili kos zapletenim slovensko-nemškim odnosom v železničarski koloniji, imeli pa naj bi tudi finančne težave. Po krajšem obdobju, ko so cerkev ponovno oskrbovali svetni duhovniki iz župnije sv. Magdalene, so se leta 1920 pri sv. Jožefu naselili kapucini, ki imajo svetišče v upravljanju še danes. Samostojna župnija je bila ustanovljena 1. aprila 1940, leta 1985 pa je bil ob cerkvi zgrajen kapucinski samostan.

Stara cerkev, o kateri na podlagi arhivskih virov vemo, da je bila leta 1675 že v gradnji, leta 1684 pa jo posvetil lavantinski knezoškof Franc Gašper grof Stadion (škof 1673-1704), je zaradi romarskega značaja kmalu postala premajhna, zato je bila v letih 1726-1728 na njenem mestu zgrajena nova. V sočasnih virih o imenih arhitektov ali gradbenih mojstrov ni podatkov, po mnenju Sergeja Vrišerja bi lahko šlo za Matijo Hofferja ali Antona Haina, Igor Sapač pa jo je na podlagi slogovne analize pripisal graškemu stavbnemu mojstru Andreju Stenggu (1660-1741). Leta 1743 so cerkvi na zahodni strani dozidali zvonik, pri čemer pa niso zgradili njegove vzhodne stene, temveč so ga naslonili neposredno na fasado, zaradi česar se je z leti nagnil. Sedanjo arhitekturno podobo je svetišče dobilo leta 1764, ko so na južni strani prezbiterija prizidali zakristijo z oratorijem. Arhivsko je dokumentirano, da je dela vodil iz Šlezije priseljeni mariborski stavbni mojster Janez Nepomuk Fuchs (1727-1804). Dograjeno in opremljeno cerkev je 5. julija 1766 posvetil goriški knezonadškof Karel Mihael grof Attems (nadškof 1752-1774).

Pravilno orientirana cerkev ima tloris latinskega križa. Zvoniku, ki stoji pred fasado, sledi enoladijski prostor s transeptom, na južni strani ravno zaključenega prezbiterija pa stoji nadstropna zakristija pravokotnega tlorisa. Zunanjščino členijo toskanski pilastri, pravokotna in lunetna okna, vzhodno steno prezbiterija predira okroglo okno. Zvonik je štirinadstropen, ob straneh ga obrobljata toskanska pilastra, okna zgornjega nadstropja imajo bogat okvir s cofastim okrasjem. Zakristijo členijo pravokotna okna ter pravokotni vhod, ki ga obdaja portal z baročno razgibanim profiliranim čelom. Stene notranjščine členijo podvojeni toskanski pilastri, ki nosijo profilirano ogredje, nad katerim se dviguje banjasti obok s sosvodnicami. Posamezne obočne pole so med seboj ločene z oprogami.

V petdesetih in prvi polovici šestdesetih let 18. stoletja je cerkev dobila bogato baročno opremo (veliki oltar,  delo Jožefa Strauba, 1750; stranska oltarja Marijinega darovanja in sv. Andreja, 1760­-1762, ter prižnica, 1764, delo Jožefa Holzingerja), ki je sodila v sam vrh baročnega kiparstva na Štajerskem, a je bila, z izjemo prižnice, v času ko so za cerkev skrbeli lazaristi, odstranjena in nadomeščena z manj kvalitetno (a še vedno solidno) neorenesančno. Večino Straubovih kipov z velikega oltarja so na srečo rešili in so danes v Pokrajinskem muzeju Maribor.

Neorenesančni veliki oltar sv. Jožefa (1899) je bil v sklopu pokoncilske preureditve prezbiterija leta 1972 odstranjen, na njegovem mestu pa po načrtu arhitekta Cirila Zazule (1924-1995) postavljena moderna minimalistična oprema. Leta 1978 so oltarno steno prekrili s tapiserijo z upodobitvijo sv. Jožefa z Detetom, delom slikarke Ide Brišnik-Remec (*1941), kvalitetno umetnino, ki je precej omilila praznino, nastalo zaradi pokoncilske predelave. Ista slikarka je tudi avtorica predloge za vitraj okroglega okna na oltarni steni. V začetku leta 2014 so v prezbiterij postavili nekakšno repliko Straubovega velikega oltarja, delo restavratorske delavnice Mihe Legana, ki je strokovno neustrezna, saj je v precejšnji meri narejena na podlagi nejasne črno-bele fotografije iz konca 19. stoletja in je slab približek izvirniku, hkrati pa je prekrila tapiserijo Brišnik-Remčeve. V tronu novega oltarja stoji kip sv. Jožefa z Detetom, delo radovljiškega podobarja Janeza Vurnika ml. (1849-1911) iz leta 1897, ki je v letih 1897-1899 stal na Straubovem oltarju, namesto prvotne slike cerkvenega zavetnika, kasneje pa je bil v tronu neorenesančnega velikega oltarja.

Neorenesančna stranska oltarja sta posvečena Mariji Čudodelne svetinje in Srcu Jezusovemu. Prvega je leta 1904 izdelal kamnosek Ignacij Čamernik iz Celja, kiparski okras zanj pa je delo podobarja Josipa Grošlja (1854-1941) iz Selc nad Škofjo Loko. Drugi oltar je iz leta 1910 in je delo mariborskega kamnoseka Karla Kocijančiča (+1915). Od prvotnega kiparskega okrasa, ki je bil delo graškega kiparja Eduarda Kupowskega (tudi Kubowski), se je ohranila plastika Srca Jezusovega ter reliefa z upodobitvama Zveličarja z dušami v vicah ter sv. Andreja, kipa kitajskih mučencev sv. Janeza Gabrijela Perboyre in sv. Frančiška Cleta pa sta bila po letu 2000 po nepotrebnem zamenjana z manj kvalitetnima plastikama bl. Antona Martina Slomška in sv. Leopolda Mandića.

Z umetnostnozgodovinskega vidika najpomembnejši del cerkvene opreme je nedvomno že omenjena baročna prižnica, delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735-1797) iz leta 1764. Ograjo njene kancele krasijo kipi štirih kontinentov, med njimi pa so reliefi, ki kažejo prizore: Dvanajstletni Jezus v templju, Jezus v ribiškem čolnu na Genezareškem jezeru, Govor na gori ter Jezus in Samarijanka. Na strehi prižnice je kip Kristusa, ki izroča ključe sv. Petru.

Od druge opreme je potrebno omeniti še križev pot, rezbarsko delo, ki ga je leta 1903 izdelal podobar Ferdinand Stuflesser st. (1885-1926) iz Grödna na južnem Tirolskem, ter baročna nagrobnika Bolfenka pl. Sinersperga (+1698) in Janeza Severina Ekharta (1674-1743), dveh mož, katerih zapuščine so pomembno pripomogle h gradnji nove baročne cerkve.

Zaradi svoje arhitekture sodi cerkev sv. Jožefa na Studencih med najpomembnejše baročne spomenike na Štajerskem. Žal so bili v času poznega historizma odstranjeni kvalitetni baročni oltarji, ki so sodili v sam vrh štajerskega baročnega kiparstva. Neorenesančna stranska oltarja sta solidni likovni deli, ki sta pomembni z ikonografskega in kulturnozgodovinskega vidika, saj kažeta na kratkotrajno prisotnost lazaristov v Mariboru. Obžalovanja vredna pa sta posega najnovejše dobe, »rekonstrukcija« Straubovega oltarja ter menjava kipov na oltarju Srca Jezusovega, ki po eni strani ustvarjata lažno preteklost, po drugi strani pa negirata prisotnost lazaristov v Mariboru.

 

Viri:

Nadškofijski arhiv Maribor (NŠAM), Popis cerkva, D XIX Maribor-desni breg, Maribor-sv. Magdalena, str. 11-12.

 

Literatura:

Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.

Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.

Metoda KEMPERL, Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 2007 (Historia Artis).

Franci LAZARINI, Redovi in sakralna umetnost na Slovenskem v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Nekaj opažanj, Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012, str. 137-153.

Franci LAZARINI, O najnovejših predelavah prezbiterijev nekaterih slovenskih cerkva ali kako nam pred očmi izginja naša kulturna dediščina, Umetnostna kronika, 43, 2014, str. 34-40.

Mihael NAPOTNIK, Obris cerkve, zavoda in delovanja častitih gospodov duhovnikov misijonarjev sv. Vincencija Pavljana pri sv. Jožefu više Celja, Maribor 1904.

Simona ROŽEJ, Opus del arhitekta Cirila Zazule, Maribor 1999 (tipkopis diplomske naloge).

Igor SAPAČ, Baročni arhitekti na Slovenskem, Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka, Arhitekturni muzej Ljubljana, Ljubljana 2007, str. 231-270.

Avguštin STEGENŠEK, Prenovljene cerkve, Ljubitelj krščanske umetnosti, 1/3-4, 1914, str. 198-221.

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963.

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo, Ljubljana 1967 (Ars Sloveniae).

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1992.

Sergej VRIŠER, Cerkev svetega Jožefa na Studencih v Mariboru, Maribor 1999.

 

Franci Lazarini

(23. 9. 2014)