HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
Lokacija: Tyrševa ulica 2/Slovenska ulica 12
Arhitekt: Jaroslav Černigoj, Aleksander (Saša) Dev
Čas nastanka: 1931-1932
Hranilnica Dravske banovine Maribor je leta 1930 odkupila od mestne občine staro hišo, rojstni dom avstro-ogrskega viceadmirala Viljema Tegetthofa, na vogalu Tyrševe (prej Gosposka ulica) in Slovenske ulice, z namenom da jo podre in da na njenem mestu zgradi novo stavbo. Izselila je njene prebivalce in povabila nekatere arhitekte (ni znano katere) da izdelajo idejne načrte za trinadstropno poslovno-stanovanjsko stavbo. Izbran je bil idejni projekt arhitekta Jaroslava Černigoja in Aleksandra (Saša) Deva, ki sta nato, po odobritvi osnutka s strani občine, nadaljevala z izdelavo končnih načrtov. Gradbena dela, ki so potekala med aprilom 1931 in junijem 1932, je izvajalo mariborsko stavbno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja.
Hranilnica izstopa po višini in tlorisu od oblikovanja okoliških stavb, ki so v glavnem eno- oziroma dvonadstropne in sledijo ulični stavbni liniji Tyrševe in Slovenske ceste. Sprva trinadstropna stavba pravokotnega tlorisa ima železobetonsko okvirno konstrukcijo z vmesnim polnilom iz votlih opek in izolacijskih heraklitnih plošč. Le-ta dovoljuje razbremenitev pritličja vzdolž ulic in ureditev pokritega obhodnega hodnika za pešce. Zahodni in južni ulični fasadi hranilnice sta enotno in ploskovito oblikovani; izjemo predstavlja le dekorativni element plastičnih kvadratnih konzol nad zadnjim okenskim nizom. Prevladuje horizontalna členitev z uporabo štiridelnih, pravokotnih, pomičnih oken (sistem Mü-Ra) in trakastih oblog iz izmenično belega umetnega kamna in rdečkasto-rjavega klinkerja. Kljub izolaciji iz heraklitnih in »Conco« plošč je pogosto prihajalo do zamakanja ravne strehe in terase na vrhu stavbe. Leta 1938 je bila zato dograjena železobetonska pergola, ki je povišala stavbo za eno nadstropje in v precejšnji meri spremenila njeno zunanjo podobo. Zgradilo jo je stavbno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja. Kljub temu, da sodelovanje Černigoja in Deva iz ohranjenih dokumentov ni razvidno, sta bila po mnenju Eve Pezdiček vključena v načrtovanje nadstreška. Zelo podoben motiv sta namreč uporabila nekoliko kasneje pri oblikovanju strešnega venca južne fasade Hutterjevega bloka v Mariboru.
Kletni prostori so bili namenjeni shrambam trgovin, kletem stanovalcev, kotlovnici in kurivu. Trgovine v pritličju so bile z lastnim vhodom z ulic in dostopom do shramb v kleti razporejene okoli ozelenjenega in tlakovanega notranjega dvorišča kvadratnega tlorisa. Skozi glavni vhod (na Tyrševi cesti) iz lepo oblikovanih kovinskih dvokrilnih vrat (delo obrtnika Pavla Kagerja) je bil mogoč dostop do notranjih stopnišč, ki sta vodili do prostorov hranilnice v prvem nadstropju. Preko levega stopnišča se je bilo možno povzpeti do stanovanj v drugem in tretjem nadstropju (po dve obsežni in dobro opremljeni stanovanji na vsaki etaži) ter do hišnikovega stanovanja, pralnice, sušilnice in terase na strehi. Posebno pozornost sta arhitekta namenila oblikovanju notranjosti: in sicer bogati opremi prostorov hranilnice (npr. stopnišče in soba namenjena likvidacijskim postopkom iz podpeškega kamna in kararskega marmorja) in sodobni opremi stanovanj (npr. štedilniki Junker in plinski avtomati v kuhinjah).
Zunananjost hranilnice Dravske banovine je skoraj v celoti ohranjena v prvotnem stanju (prišlo je le do zamenjav pomičnih oken in kovinskih okvirjev); zaradi številnih predelav notranjščine pa se je do danes ohranilo le kamnito stopnišče, ki vodi do prvega nadstropja.
Jaroslav Černigoj in Aleksander (Saša) Dev sta pomembno vplivala na razvoj moderne arhitekture v Mariboru. Po končanem študiju arhitekture na Tehnični fakulteti v Ljubljani pri profesorju Jožetu Plečniku sta leta 1928 ustanovila skupen arhitekturni biro in uspešno delovala do leta 1935. Hranilnica Dravske banovine je ena izmed njunih prvih skupnih stvaritev. Stavba predstavlja zgodnji primer uporabe železobetonske okvirne konstrukcije in modernih materialov na Slovenskem ter reprezentativen primer moderne slovenske medvojne arhitekture, ki je kljub poznavanju in postopnemu uvajanju mednarodnih načel moderne bila vseskozi pod močnim vplivom arhitekta Jožeta Plečnika.
Viri:
PAM, Uprava za gradnjo in regulacije 1840-1963, MA 1679/400.
Hranilnica Dravske banovine http://www.arhitekturni-vodnik.org.
Literatura:
Saša Dev in Jaroslav Černigoj, Hranilnica Dravske banovine, Arhitektura, 11-12, 1932, str. 289-291.
Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodbnega maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana 1982.
Bogdan REICHENBERG, Plečnik in Maribor. Jaroslav Černigoj in Aleksander Dev, Večer, 19. november 1996, str. 18.
Eva PEZDIČEK, Banovinska hranilnica na Tyrševi ulici 2 v Mariboru (1932), Letno poročilo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Maribor 2002, str. 35-40.
Stojan SKALICKY, Arhitekt Saša Dev in Maribor, AR. Arhitektura, raziskave, 2, 2007, str. 29-25.
Zdenka SEMLIČ RAJH, Žiga OMAN; Lučka MLINARIČ, Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, Maribor 2012, str.139.
Alenka Di Battista
(29. 9. 2014)
