HUTTERJEV BLOK
Lokacija: stavbni kare med Ulico Heroja Staneta, Razlagovo, Prešernovo in Mladinsko ulico
Arhitekt: Aleksander (Saša) Dev in Jaroslav Černigoj
Čas nastanka: 1940-1944
Hutterjev blok je nastal na pobudo mariborskega tekstilnega industrialca Josipa Hutterja, ki je imel izrazit občutek za reševanje socialnih problematik in željo po izboljšanju kakovosti bivanja svojih zaposlenih. Leta 1939 je razpisal mednarodni javni natečaj, na katerem sta bila nagrajena samostojna projekta Jaroslava Černigoja in Aleksandra (Saše) Deva, po katerih naj bi se stavba Hutterjevega bloka tudi gradila. Kljub temu, da se v sočasnem dnevnem časopisju in strokovni literaturi oba pojavljata kot avtorja, je na ohranjenih načrtih iz leta 1940 zabeleženo le ime Deva. Gradbena dela, ki so jih izvajala mariborska stavbna podjetja Jelenc in Šlajmer, Ubald Nassimbeni in Friderik Kiffmann so se začela še istega leta; septembra 1940 je po navedbah lokalnega časopisa Večernik prišlo do začasne ustavitve gradnje zaradi sedemdnevne stavke gradbenih delavcev, ki so zahtevali povišanje plač. Po podatkih, ki jih navaja Jerneja Ferlež, naj bi bil do začetka druge svetovne vojne blok zgrajen do četrte gradbene faze, leta 1944 pa dokončan in vseljen. Kljub temu, da so bila stanovanja prvotno namenjena izključno najemnikom iz višjih slojev, uradnikom in vodilnim nameščencem Hutterjeve tekstilne tovarne in drugim Mariborčanom, so bili njegovi prvi prebivalci nemške družine in vojaki.
Hutterjev stanovanjski blok je postavljen na zemljišču, poimenovanem Gradišče, kjer so nekoč stala poslopja pivovarne Union. Po vzoru srednjeevropske stanovanjske gradnje 19. stoletja in dunajske socialne stanovanjske gradnje med obema vojnama je bil kot način pozidave parcele izbran zaprt zazidalni sistem t.i. dunajski Hof, ki daje vtis monumentalnosti in enovitosti. Sklenjen niz večnadstropnih stanovanjskih blokov je bil tako postavljen po obodu stavbnega kareja, v notranjosti pa je bilo načrtovano pravokotno dvorišče z ozelenitvijo; le-to ni bilo nikoli uresničeno, zasajena pa je bila parkovna ureditev, ki obteka celotni stanovanjski kompleks. Višja trakta severne in južne strani kareja imata po šest etaž, nižja, zahodni in vzhodni, pa po pet. Vse fasade členijo iz stavbne linije izstopajoči in z nadstreškom pokriti vhodi v stavbo, manjša dvodelna okna pritličja, ki so prekrita z lepo oblikovano kovano okensko mrežo, štiridelna pravokotna okna in na stičišča blokov postavljene balkonske lože iste velikosti v nadstropjih ter izstopajoči napušč ravne strehe na vrhu (sl.1). Posebna poudarka glavne, južne fasade na Razlagovi ulici, sta s kovano ograjo zamejen niz konzol podstrešnega venca, ki ustvarijo v zadnjem nadstropju prehodni hodnik in monumentalni dvoetažni vhod v notranje dvorišče. Zahodno fasado na Ulici Heroja Staneta in vzhodno na Prešernovi ulici krasita nad osrednjim vhodom v stanovanjski trakt balkonski loži z lepo oblikovano kovano ograjo in spiralastimi kovinskimi stebrički. Bolj preproste dvoriščne fasade stanovanjskega kompleksa ritmizirajo pritlična manjša dvodelna okna in vrata, ki vodijo v notranjost objekta, nekoliko večja dvodelna okna v nadstropjih, osi balkonov, zamejenih s kovano ograjo istih dimenzij (danes jih je večina zazidanih), osi okroglih oken, ki razsvetljujejo notranja stopnišča, in kotni balkoni.
Hutterjev blok je bil za tedanje čase dokaj moderno opremljen. Zaradi bližajoče se vojne, so bila v kletnih prostorih poleg kleti za stanovalce tudi zaklonišča. Pritličje je bilo namenjeno hišniškim stanovanjem, v nadstropjih pa je bilo 130 stanovanj različnih velikosti (od enosobnih do petsobnih). Stanovanja so v osnovi imela predsobo in različno dolg hodnik, iz katerega je bil mogoč dostop v izplakovalno stranišče, kuhinjo, shrambo, kopalnico, garderobo in različno število sob (tudi soba za služkinjo). Uporabljen je bil koridorski sistem, po katerem so bili bivalni prostori obrnjeni na ulico, pomožni pa na dvorišče. Tla so bila povsod parketna, samo v kopalnici so bila iz teraca. Predvidene so bile vzidane omare, kopalne kadi in povečini tudi bideji v kopalnicah, in električni štedilniki v kuhinjah (med vojno so jih nadomestili s plinskimi). Prostore so ogrevali s centralno kurjavo, po potrebi pa tudi s pečmi na trda goriva. Vsako od desetih stopnišč je imelo svoje dvigalo. V nizkem poslopju, ki se nahaja v sredini notranjega dvorišča, je bila urejena kotlovnica za centralno kurjavo, štiri moderno opremljene pralnice, parna sušilnica in likalnica z avtomatskimi stroji za likanje velikih kosov perila.
Leta 1993 je Hutterjev sin Josip Rudolf po vojni nacionaliziran kompleks dobil vrnjen v naravi in ga nato prodal mariborski mestni občini; ta je poskrbela za prenovo zunanjščine Hutterjevega bloka in ometane fasade dala prebarvati v oker barvo, posamezne arhitekturne poudarke oziroma pasove pa v rdečkasto-rjavo. Pritlični del fasad je tudi tokrat ostal nedokončan. Arhitekt Aleksander (Saša) Dev je tu že od začetka predvidel kamnit talni zidec, ki pa ni bil nikoli uresničen. Po govoricah naj bi bile kamnite obloge iz travertina po drugi svetovni vojni prenesene v Ljubljano in tam leta 1953 uporabljene za fasadno oblogo nove direkcije pošte na Cigaletovi 2, ki je nastala po načrtih arhitekta Otona Gasparija.
Hutterjev blok predstavlja dober primer stanovanjske gradnje za višje sloje iz obdobja med obema vojnama na Slovenskem. Primarna želja investitorja in arhitektov je bila predvsem ta, da bi omogočili stanovalcem čim bolj moderno in kakovostno bivanje.
Viri:
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Uprava za gradnjo in regulacije 1840-1963, MA/1286
Mesto: Po sedmih desetletjih nedokončan blok (http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=292)
Hutterjev blok (http://www.arhitekturni-vodnik.org)
Literatura:
Hutterjev stanovanjski blok v Mariboru, Slovenski narod, 11. oktober 1939, str. 2.
Hutterjev blok-največja stanovanjska zgradba, Slovenec, 4. julij 1940, str. 7.
Vsi stavbinski delavci v Mariboru stavkajo, Večernik, 19. september 1940, str. 4.
Kako je prišlo do stavke stavbincev?, Večernik, 20. september 1940, str. 4.
Pri Hutterjevem bloku že delajo, Večernik, 25. september 1940, str. 4.
Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodobnega maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana 1982.
Bogdan REICHENBERG, Plečnik in Maribor. Jaroslav Černigoj in Aleksander Dev, Večer, 19. november 1996, str. 18.
Stojan SKALICKY, Arhitekt Saša Dev in Maribor, AR. Arhitektura, raziskave, 2, 2007, str. 29-25.
Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor 2008.
Stojan SKALICKY, Legendarno razkošje delavskega bloka, Oris, 58, 2009, str. 130-139.
Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in njegova mariborska leta, Koroški koledar, Celovec 2010, str. 176-186.
Alenka Di Battista
(29. 9. 2014)
