Kino Udarnik

KINO UDARNIK (prej Grajski kino)


Lokacija: Grajski trg 1
Arhitekt: Vladimir Šubic (sodelavec arhitekt Herbert Drofenik)
Čas nastanka: 1934-1935

Kinopodjetnik Julij Guštin je dal leta 1934 arhitektu Vladimirju Šubicu nalogo izdelati načrte za večnamensko poslopje na Grajskem trgu 1, ki je bilo znano pod imenom Grajski kino (kasneje preimenovano v Kino Udarnik). Starejša kinodvorana, ki je stala na tem mestu in je bila leta 1921 na pobudo lastnice Line Guštin prenovljena po načrtih mestnega stavbenika Ubalda Nassimbenija, pa je bila do tal podrta.  
Stavba Grajskega kina stoji na južnem robu Grajskega trga, nasproti Vetrinjskega dvora. V tlorisu je sestavljena iz volumna pravokotne oblike ob ulici in pravokotno nanj postavljenega trakta proti dvorišču. Sedemosna fasada ohranja tradicionalno tridelno horizontalno delitev na pritličje, mezanin in dve oziroma tri nadstropja. Pritlično stekleno fasado členijo slopi, ki nosijo preklado, in nad njo plastičen zidec, ki izstopa iz ravnine fasade. Z nadstreškom je poudarjen lijakasto oblikovani glavni vhod v foyer, medtem ko je levi skorajda neopazen, saj je služil kot izhod obiskovalcev iz kinodvorane po koncu predstav. Mezanin členijo niz trokrilnih kvadratnih oken s profiliranim okvirjem, vmesne dekorativne zaobljene konzole, trakasta profilacija v ometu in profilirana kartuša ovalne oblike levo od glavnega vhoda. Profiliran zidec deli tudi mezanin od gladko oblikovanih gornjih nadstropij, ki so ritmizirana z enakimi nizi trodelnih oken s profiliranim okvirjem kot v spodnji etaži. Fasado deli na nižji (trinadstropni) in višji (štirinadstropni) del vertikalno postavljen, rizalitni volumen pravokotne oblike, namenjen napisu Grajski kino (kasneje Kino Udarnik, danes pa McDonalds). Vrhnji del fasade zaključuje profilirani venčni zidec.
Pritličje je bilo namenjeno trgovinskim prostorom, kavarni in restavraciji ter moderni kinodvorani s foyerjem in drugimi potrebnimi servisnimi prostori (blagajna, garderoba, stranišča), v mezaninu so bile pisarne, v ostalih nadstropjih pa stanovanja. Skladišča so bila urejena za kinodovorano, izhod v sili na Volkmerjev prehod pa na njeni stranski, vzhodni stranici.
Kino Udarnik sodi v zrelo fazo Šubičevega ustvarjanja po letu 1930, za katero je značilna redukcija dekoracije in uveljavljanje popolnoma gladkih sten, ki so predrte samo z okenskimi odprtinami. Danes je stavba razmeroma zadovoljivo ohranjena. V prostorih, ki so bili prej namenjeni kavarni, restavraciji in trgovinam, sta lokala s hitro prehrano. Kljub začasnemu zaprtju kinodvorane med letoma 2004 in 2010 je stavba ohranila prvotno namembnost.
 

Alenka Di Battista

(2. april 2020)

Viri in literatura

Viri

  • Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Uprava za gradnjo in regulacije 1840-1963, MA/184.
  • Kino Udarnik, www.arhitekturni-vodnik.org

Literatura

  • Franjo BAŠ, Mariborska kronika od 1. I. do 1. VI. 1934, Kronika slovenskih mest, 1/3, 1934, str. 255 13258.
  • Arhitekt Vladimir Šubic (ur. Janez Koželj) (= AB, 22/111-114), Ljubljana 1992.
  • Zdenka SEMLIČ RAJH, Žiga OMAN, Lučka MLINARIČ, Maribor. Mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, Maribor 2012.


Osnovni podatki

Autor Vladimir Šubic (sodelavec arhitekt Herbert Drofenik)
Lokacija 46.559635, 15.647777

Lokacija