Naziv: Vila Langer

Naslov: Mladinska ulica 29

Ustvarjalec: neznani arhitekt, Anton Černe, Maks Czeike, Milan Černigoj

Datacija: 1843, 1926, 1928-1931, 1951, 1958, 1962

Vilo je leta 1843 dal sredi polja blizu nekdanjega mestnega pokopališča kot svojo poletno primestno rezidenco zgraditi josipdolski glažutar Jožef Langer. Simetrično zasnovana manjša pritlična stavba z enokapno streho se je proti parku odpirala s kolonadno loggio (sl. 1, 2); iz nje sta bila ob straneh vhoda v z velikimi okni zastekljeni oranžeriji (sl. 1a), arkadni vhodi pa so vodili v veliki salon z edikulo in s simetrično razporejenimi pari stranskih sob. Južno od zgodnjeklasicistične stavbe je Langer zasadil angleški park z vijugastimi potmi ter domačimi in eksotičnimi drevesi, ki je na njegovo željo kasneje postal ena prvih javnih parkovnih površin v mestu. Glede na dimenzije in namembnost prostorov je bila vila verjetno že od začetka mišljena predvsem kot prostor za dnevni umik lastnika iz mestnega središča v naravo in za prirejanje družabnih srečanj in ne toliko za daljše bivanje v njej.

Mestna občina je leta 1874 zemljišče odkupila in na njem uredila prireditveni, veselični in športni prostor, ki je leta 1901 dobil tudi prva teniška igrišča. Vilo so takrat preuredili v restavracijo in rastlinjak. Po prvi svetovni vojni so na parkovnih površinah vile postopno začeli urejati športna igrišča, zato je stavba izgubila svoj pomen. Po načrtih vodje mestnega gradbenega urada, Antona Černeta, so stavbo leta 1926 predelali v dnevno zavetišče za otroke (sl. 3); ob straneh so dodali nizka prizidka za kurilnico in pisarno, velika okna rastlinjakov, zdaj namenjenih deški in dekliški učilnici, so zaprli in vgradili manjša, v stranskih sobah pa podrli predelne stene in prostore preuredili v kuhinjo in delavnico.

V letih 1928-31 so stavbo po načrtih Maksa Czeikeja (1879-1945) povečali tako, da so ji nadzidali prvo nadstropje (sl. 4) in ji na severni strani v glavni osi dodali prizidek z dvoramnim stopniščem (sl. 5, 6, 7, 8) in novim klasicističnim vhodom (sl. 7) na Mladinsko ulico. Czeike je novozgrajene dele Mladinskega doma, kot se je poslej stavba imenovala, diskretno prilagodil obstoječi stavbi tako, da je v nadstropju ponovil okna pritličja in nad loggio nadstropje zaključil s tempeljskim čelom ter s tem ohranil njen klasicističen značaj (sl. 9).

Po vojni (1951) je stavbo v upravljanje prevzelo športno društvo Branik in preuredilo notranje prostore po svojih potrebah; v pritličju je bila restavracija s plesiščem, v nadstropju pa klubski prostori. Leta 1958 so po načrtih Milana Černigoja (1912-1978) pritličje preuredili v šolo za gostinstvo, po njeni izselitvi leta 1962 pa so v vili ponovno odprli restavracijo. Trenutno je v stavbi sedež upravnih prostorov športnih društev Branik.

Helena Seražin

(6. 8. 2014)