ŽUPNIJSKA CERKEV SV. CIRILA IN METODA

Lokacija: Vrablova ulica 21, Tezno

Arhitekt: Ciril Zazula

Čas nastanka: 1970-1971

 

Zaradi povečanja števila prebivalcev desnega brega mesta Maribor je po drugi svetovni vojni vse bolj naraščala tudi potreba po ustanovitvi novih župnij v tem delu mesta. Ustanovljene so bile zato župnije v Brezju, pri Svetem Rešnjem Telesu in v Radvanju, leta 1965 pa še župnija sv. Cirila in Metoda na Teznem. Ker le-ta ni imela potrebnega bogoslužnega prostora in župnišča, je škofijski ordinariat v Mariboru naročil arhitektu Cirilu Zazuli načrte za novo cerkev in župnišče. Zaradi začetnih težavah z dokumentacijo so ju lahko začeli graditi šele 4. junija 1970, blagoslovljena pa je bila že 24. oktobra 1971.

Cerkev sv. Cirila in Metoda in z njo povezano župnišče sta locirana na parceli med Jerovškovo, Vrablovo in Valesovo ulico na Teznem, v neposredni bližini gozda Stražun. Tloris cerkve ima v osnovi obliko pravokotnika, župnišče na južni strani pa obliko črke L. Med njima zato nastane polodprto notranje dvorišče. Ker sta med sabo tesno povezani, ju moramo obravnavati kot enoten kompleks. Konstrukcija stavb je armiranobetonska, zidovi cerkve so betonski, ostali deli pa opečnati.

Cerkev je nepravilno orientirana proti severu, ker je glavni oltar postavljen ob daljši severni stranici cerkve. Glavno fasado na zahodu členijo okna različnih velikosti, ki so obdana s profiliranimi okvirji iz vidnega betona ali pa so brez vsakršne profilacije, in glavni vhod, ki vodi v preddverje cerkve. Fasado dodatno razgibajo streha z različnimi nakloni in razlike v višinskih gabaritih posameznih volumnov (horizontalno linijo pritličja presekata vertikala zvonika s tremi zvonovi in preprostim križem na vrhu in kubičen volumen župnišča na desni strani). Na južni stranici cerkve se poševna streha s snegolovi strmo dviguje od juga proti severu in ima na robovih široke betonske žlebove delno dekorativnega značaja. Stene so prevotljene z velikimi okni pravokotne oblike. Južno steno enonadstropnega župnijskega doma, ki zakriva pogled na notranje dvorišče, členita niza oken različnih velikosti v pritličju in nadstropju. Celoto prekriva visoka mansardna streha, ločen vhod v stavbo pa je poudarjen z nadstreškom. Iz stavbne gmote močno izstopajoči kubični volumni razgibajo vzhodno in severno stranico cerkve. V nasprotju s severno bolj zaprto fasado je vzhodna transparentna.

Dostop do cerkve je možen preko preddverja. Od tu je na levi strani urejen tudi vhod v kapelo, ki je namenjena tedenskemu bogoslužju, na desni pa je vhod v župnišče. Cerkev je centralno zasnovana. Oltar je postavljen na nekoliko dvignjen podij na severni strani cerkve, baptisterij pa stoji levo od njega. Tla se proti daritvenemu oltarju polagoma spuščajo. Okoli njega so polkrožno razporejene klopi in kor za pevce. Kapela na zahodu se lahko s pomično steno po potrebi poveže s cerkvijo. Zakristija, ki se ravno tako nahaja na zahodu, pa je funkcionalno povezana s kapelo kot cerkvijo. Kletni prostori župnišča so namenjeni servisnim prostorom, v pritličju se ob hodniku nahajajo župnijska pisarna, veroučni sobi, knjižnica in stranišča, v nadstropju pa stanovanje za župnika z garsonjerama za dva morebitna sodelavca. Urejeno okolico cerkve in župnišča je zasnoval krajinar Niko Stare.

Pri opremljanju cerkve je sodelovalo več umetnikov. Slikar Stane Kregar je izdelal načrte za vitraž v cerkvi s simboli evangelistov in podobama bratov Cirila in Metoda (na vzhodni stranici) in vitraž v kapeli (na zahodni stranici). Izdelalo jih je podjetje Staklo v Zagrebu. Kipar France Gorše je naredil kip sv. Cirila in Metoda, ki je postavljen na gredo v preddverju, razpelo v cerkvi, ki je sprva prosto viselo s stropa in je bilo naprej pomaknjeno med vernike, Marijin kip in križev pot iz žgane gline, ki krasita oltar in zahodno steno kapele. Novejše so slike Lojzeta Čemažerja (Marija z Jezusom, Jezus se prikaže učencema na poti v Emaus, simboli evharistije in podoba blaženega Martina Slomška), ki so postavljene vzdolž severne cerkvene stene, in tabernakelj glavnega oltarja, ki je delo arhitektke Janje Pinter. Notranjost cerkve bogatijo tudi zanimive viseče svetilke.

Zaradi dotrajanosti cerkvene zunanjščine iz vidnega betona, uporaba katerega je bila za časa nastanka cerkve zelo razširjena, je bila fasada cerkve med letoma 2004 in 2005 v celoti prenovljena. Tako se je spremenila podoba njene zunanjščine, saj je bil vidni beton prekrit z ometom.

Določbe drugega vatikanskega koncila (1962-1965) so privedle do sprememb v liturgiji in v dojemanju liturgičnega prostora. Med najpomembnejšimi so postavitev daritvenega oltarja med vernike, v samo središče cerkve, redukcija cerkvene opreme ter združitev župnišča in cerkve v enoten kompleks. Cerkev sv. Cirila in Metoda je zato kvaliteten primer pokoncilske arhitekture na Slovenskem in sodi med boljše celostne stvaritve Cirila Zazule na Štajerskem.

 

Alenka Di Battista

(2. april 2020)