Gradnja meščanskih vil v Mariboru je neposredno povezana s postopno industrializacijo mesta v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Razkošne, z vrtovi obdane družinske hiše, zgrajene v modnih historističnih slogih so si v nekdanjih predmestjih, ki so s porušitvijo delov obzidja starega mestnega jedra postali širše mestno središče, dali zgraditi večinoma premožni industrijalci, ki so se po sredini 19. stoletja priselili v Maribor. Nekateri so svoje vile zgradili ob industrijskih obratih, ki so zrasli v meljskem predmestju, vzhodno od železniške proge, številni pa so se raje odločili za novonastalo četrt vil, ki je po letu 1871 zrasla med starim mestnim jedrom in današnjim Ljudskim vrtom. Vilska četrt se je v prvi polovici 20. stoletja razširila predvsem proti zahodu, v Koroško predmestje, kjer so si zlasti v 20-tih in 30-tih letih 20. stoletja vile zgradile premožnejše meščanske družine. Po drugi svetovni vojni se je gradnja vil v Mariboru ustavila, z nacionalizacijo...

Z odstranjevanjem spomenikov iz javnega prostora želi nova oblast po političnih prevratih zbrisati spomin na osebe ali dogodke, ki so jim bili spomeniki posvečeni. Takoj po prvi svetovni vojni in propadu Avstro-Ogrske monarhije so bili tudi v Mariboru odstranjeni javni spomeniki, postavljeni članom cesarske rodbine in osebnostim, ki so jih v nastajajoči Jugoslaviji povezovali z nemštvom. Odstranitev opominja na nekdanje narodnostne spore med slovenskim in nemškim prebivalstvom v Mariboru, z njo je bila okrnjena tudi vizualna podoba sedanjega Trga generala Maistra, mestnega parka in prostora pred Kadetnico. Pot popelje po spomenikih, ki so jih Mariborčani v letih 1882–1899 postavili na območju severno od nekdanjega mestnega obzidja ter na desnem bregu Drave.