Marija z Detetom sedi na prestolu in predaja rožni venec sv. Dominiku, Jezušček pa sv. Katarini. Nad dogajanjem lebdijo dva angela in tri operutničene glavice. Osrednja skupina posnema sliko Rožnovenske Matere božje, ki jo je italijanski baročni slikar Giovanni Battista Salvi da Sassoferrato leta 1643 naslikal za cerkev sv. Sabine v Rimu. Pri tem se je oprl na starejše renesančne kompozicije Marije z Detetom in svetniki, zlasti na Rafaelova dela.
Rožnovenska Mati božja je najstarejši bratovščinski tip upodobitve Marije; spodbuja k ponižni prošnji, močno je poudarjena Marijina vloga zaščitnice, priprošnjice in zmagovalke. Vsebinsko izhodišče za likovne upodobitve te ikonografske teme predstavlja srednjeveška mistična literatura. Po legendi naj bi se sv. Dominiku v boju proti albižanom prikazala Marija in mu ukazala, naj propagira rožni venec. Temeljna za razširitev motiva pa je njegova povezava z zmago katoliškega ladjevja nad Osmani v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571.
Za barok so značilne upodobitve Rožnovenske Matere božje s svetniki, vencem rožnovenskih prizorov, prizorom bitke pri Lepantu ali donatorji. Zgodnje rožnovenske upodobitve so bile pogosto povezane z Marijo kot apokaliptično ženo in Marijo zavetnico s plaščem; z močnim simboličnim pomenom rožnega venca so se obdržale vse do 19. stoletja.
Pogoste so upodobitve Rožnovenske Matere božje, obkrožene z vencem rožnovenskih prizorov. Bolj redke pa so tiste upodobitve, pri katerih je rožni venec pripomoček pri umiranju in služi tudi kot zaščita pred demoni, ki skušajo vernika še na koncu življenja odvrniti od prave poti.
Petra Zemljič
(21. 5. 2014)
