Na oltarni sliki je upodobljenih štirinajst svetnikov, priprošnjikov v sili. Slikar jih je posedel na oblake ter razporedil v več nivojev in povezal med seboj v kompozicijske sklope. V ospredju sta poudarjena sv. Evstahij in sv. Ciriak, z njima pa trikotno kompozicijo tvori sv. Blaž v drugem planu. Ob robovih so zbrani preostali moški zavetniki, čisto na vrhu pa sedijo tri device: sv. Marjeta, sv. Barbara in sv. Katarina.
Potem ko se je v času od 1346 do 1349 v Evropi razširila črna kuga, so ljudje vedno bolj molili k svetnikom, da bi jim bilo prizaneseno ali da bi ozdraveli. Prav zaradi tega je prišlo do češčenja štirinajstih priprošnjikov v sili. Gre za skupino svetnikov, h katerim so se ljudje priporočali za zdravje in boljšo letino. Ko sveta niso več ogrožale kuge, so se k priprošnjikom zatekali zaradi naravnih nesreč in vojn, priporočali pa so se jim tudi v času slabega zdravja in osebnih stisk. Število štirinajstih pomočnikov se je ustalilo šele v 16. stoletju, povezano pa je tudi s 14 postajami križevega pota. Štirinajst je bilo rodov od Abrahama do Davida, od Davida do Babilona in od Babilona do Kristusa.
V 15. stoletju se je češčenje štirinajstih priprošnjikov v sili uveljavilo tudi v slovenskih krajih; med najbolj češčenimi svetniki so bili: Ahac, Barbara, Blaž, Ciriak, Dionizij, Erazem, Evstahij, Jurij, Katarina, Krištof, Marjeta, Pankracij, Tilen in Vid. Med njimi so trije viteški svetniki, trije škofje in tri device. Shema štirinajstih priprošnjikov ni vedno dosledno izpeljana, saj se med njimi občasno pojavljajo tudi nekateri svetniki, ki sicer ne sodijo med priprošnjike v sili. Njihovo pojavljanje med priprošnjiki praviloma pripisujemo prilagajanju ikonografskega programa patrociniju ali funkciji umetnine.
Doroteja Kelenc
(21. 5. 2014)
