Anka Krašna je zapisana slikarstvu ekspresivne likovne govorice, ki jo na oblikovni ravni doseže z odločnimi potezami, stilizacijo motivov in intenzivnimi barvami, v vsebini pa z odstiranjem vpogleda v bolečo izkušnjo bivanja in medčloveških odnosov ter družbenih pritiskov in širokopoteznim prezentiranjem motivov iz narave. Bila je ena zadnjih študentk Gabrijela Stupice, pri katerem je diplomirala iz slikarstva, pri Francu Kokalju pa iz vitraja. Izpopolnjevala se je na številnih študijskih potovanjih, ki so jo zanesla po celem svetu, od Evrope, ZDA do Azije, sklenila jih je z dvomesečnim bivanjem v pariškem Cité Internationale des Arts. Kot redna profesorica predava risarsko in slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Njen opus zaznamujejo slikarski cikli, med katerimi velja omeniti Ovce (1987-1989), Oznanjenja (1990-1993), Vrtove (1994-1995), Zgodbe (2000-2002), Dnevnik gospodične Blondy (2004). Vsebina njenih slik obsega širok razpon, od kritičnega pogleda na družbeno-politično stanje in ustaljene družbene vzorce, od neobremenjujočega razgrinjanja tabuiziranih krščanskih dogem in izrisovanja dramatičnega bistva izbranih svetopisemskih motivov, do občudovanja lepote in moči rasti v svojem vrtu ter lepote v enkratnosti upodobljenčevega značaja (npr. v seriji portretov Marlene Humek). Slikarka uporablja različne pristope, od lirično naglašenih del in informelovsko občutene abstrakcije v zgodnjem obdobju, do prepoznavne ekspresivnosti v poznejšem opusu, mestoma tudi reinterpretira uveljavljene simbole. Njeno slikarstvo se giblje med abstrakcijo in figuraliko, posamezni cikli se sestavljajo v pripovedno celoto in v reduciranih motivih in kompozicijah dosežejo dramatično napetost, ki se mestoma stopnjuje do šokantnega vrhunca. Že v zgodnjem obdobju jo je zanimala raznovrstna tekstura likovnih del, ki jo je ustvarjala z različnimi tehnikami in materiali, npr. z valovito lepenko, vrvjo, peskom in vrečevino, v čemer je slutiti zapoznele odmeve informela, v poznejših delih pa s pastoznimi nanosi barve, ki jih je porajala silovita gestualna poteza. Da doseže želene barvne učinke, kombinira različne tehnike, npr. olje in akril, pogosto posega po kontrastnih barvah, ki jih ureja v barvne ploskve in dopolnjuje z nemirnimi potezami. Redno se udeležuje razstav doma in v tujini, njena dela hranijo v več umetniških zbirkah.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1969, šolska Prešernova nagrada II. gimnazije Maribor
- 1975, nagrada Prve jugoslovanske kolonije mladih v Ivanjici
- 1982, diploma na 17. Ex temporu Piran
- 1987, odkupna nagrada na XXII. Ex temporu Piran
- 1988, odkupna nagrada na XXIII. Ex temporu Piran
- 1988, odkupna nagrada na III. Ex temporu Rogaška Slatina
- 1995, odkupna nagrada UGM Maribor na razstavi DLUM
- 1996, nagrada DLUM
- 2004, Glazerjeva listina
Andreja Rakovec
(16. 7. 2014)
