Brigita Požegar Mulej

Slikarka Brigita Požegar Mulej je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in po tretjem letniku vpisala še študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Potem ko je diplomirala na Filozofski fakulteti, je na ALU vodila seminar v sklopu predavanj Milana Butine. Med 1981-1983 je obiskovala specialistični študij slikarstva pri Gustavu Gnamušu in za svoje delo prejela študentsko Prešernovo nagrado (1983). Po diplomi je nastopila poklic svobodne umetnice. Njeno delo je tedaj postalo prepoznavno na avstrijskem umetnostnem trgu, kjer je večkrat tudi razstavljala in se povezovala z umetniki z avstrijske Koroške. Zanje je v osemdesetih ob pomoči Ceneta Avguština organizirala izmenjave, kar je naletelo na neodobravanje tedanje jugoslovanske oblasti. V času po študiju je ustanovila zasebno slikarsko šolo, ki je bila ena prvih na Gorenjskem in ki jo vodi še danes. Med 2011-2013 je kot mentorica likovnih delavnic sodelovala z Inštitutom za raziskovanje inovativnih umetnosti (IRIU) in v njihovih prostorih tudi razstavljala. Aktivna je kot organizatorka likovne kolonije na Lancovem pri Radovljici, ki je namenjena ustvarjalcem, ki se vsebinsko posvečajo naravi. Kolonija je gostila tako domače kot tuje avtorje, dela so bila mdr. razstavljena tudi v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici. V galeriji Casa Brigita v domači hiši prireja razstave in redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2014 je ustanovila Kulturno umetniško društvo Velika narava, v katerega so včlanjeni akademski in ljubiteljski umetniki iz regije. Sodeluje s KUD Transformator, ki deluje na področju radikalnih gledaliških praks.

Brigita Požegar Mulej se je že kot gimnazijka posvečala slikarstvu in prirejala samostojne razstave (mdr. tudi v razstavišču Avla na Prvi gimnaziji v Mariboru). Nastajala so dela s figuralno motiviko, ki jo je gojila tudi v zgodnjem opusu. Dela iz zgodnjega obdobja niso ohranjena. V času specialističnega študija je sledilo krajše obdobje abstrakcije, z zanimanjem je spremljala slikarstvo nove podobe, vendar je izoblikovala lastno likovno govorico. Že v abstraktni fazi so se nakazovale poteze krajine, umetnico je v zgodovini umetnosti pritegnilo zgodnje obdobje abstrakcije z reminiscencami na resnično krajino. V abstraktne kozmogonične krajine je začela vključevati detajle trave, odseve drevesnih krošenj kot reminiscence na haloško pokrajino, kjer je v otroštvu preživljala počitnice. Krajinska motivika, ki jo obravnava od osemdesetih let dalje, je ostala vodilna tema vse do danes. Vendar ne gre za pleneristično krajinarstvo, saj slikarka krajine ne upodablja po neposrednem opazovanju, temveč jo naslika v ateljeju po fotografijah, tudi princip dela je drugačen, saj temelji na grajenju iz abstraktne podstati: osnovo predstavlja kompozicijska mreža, na katero slikarka pripenja motive iz narave. Te dojema kot fraktalne strukture, ki jih zgoščuje. Pri tem ji kot vsebinsko izhodišče služi filozofija predsokratikov, s katero se je srečala na predavanjih Jožeta Pirjevca med študijem na Filozofski fakulteti. Predsokratiki se v razlagi sveta večkrat sklicujejo na zgoščevanje elementov in z njim povezanim naravnim ciklom. Vračanje k izvornemu oz. pred-izvornemu in formiranje gošče sta osrednji temi njenega slikarstva. Vizualizirata se v motivu gozda, ki ga slikarka pojmuje kot arhetipski prostor. Format je v celoti zapolnjen z bujnim rastjem, tako je poudarjena veličina narave in njena vseobsegajoča moč, neukročena rast in odsotnost človeške figure pa pričata o prvinskosti in neokrnjenosti. Slikovita ali mimetično detajlirana dela so naslikana s pastozno potezo in ubrano barvno lestvico, barvni nanosi razkrivajo grudičasto teksturo, ki daje celoti pridih snovnosti in gostote ter se tako navezuje na vsebino. Pri kadriranju večkrat uporabi ožji izrez v pogledu od blizu, v katerem pride gostota rastja še bolj do izraza. Najpogosteje se pojavlja izrez sous bois, znan že v francoskem impresionizmu, ko je pogled usmerjen pod krošnje in usmerjen na debla, veje in podrast, ali pa je očišče spuščeno še nižje, npr. na upodobitvah gozdnih tal in potočne struge. Zapiranje kompozicije pa ni značilno le za ožje izseke iz narave, temveč tudi za vrsto širših izrezov, npr. na upodobitvah travnikov, preraščenih z zelenjem, medtem ko je nebu odmerjenega malo prostora. Vendar je tudi na vrsti del, na katerih je vključenega več neba, npr. na upodobitvah rečne pokrajine ob Savi ali travnikov, to zastrto z oblaki ali pa je podano v zamirajoči večerni svetlobi. K posameznim motivom se slikarka večkrat vrača, kot je npr. vhod v domači gozd (Pot v gozd).

Obravnava tudi figuralne motive, npr. konje in volkove, ki pa jih upodablja kot sestavni del narave. Slednje v posameznih upodobitvah nakaže tako s posvečanjem enake mere pozornosti figuri in krajini kot tudi v formi, ko figuro s slikovito potezo in sorodno barvno lestvico zliva z ozadjem, naslikanim v enakem načinu. Ponovno lahko govorimo o principu zgoščevanja. Povezanost figure z naravnim okoljem je evidentna tudi na avtoportretnih aktih, umeščenih v travnato okolje, na katerih razrešuje problematiko svetlobnih žarkov, ki padajo skozi drevesne krošnje na telo in travo ter ustvarjajo slikovito igro svetlobe in sence.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

1983, študentska Prešernova nagrada

 

Andreja Rakovec

(2. april 2020)

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1980: Ljubljana, Galerija ŠKUC, [Marjan Drev, Brigita Požegar Mulej]
  • 1985: Beljak (Villach), Avstrija, Caffee Kandis, [Brigita Požegar Mulej]
  • 1985: Osoje (Ossiach), Avstrija, ni podatka o razstavišču, festival Carintischer Sommer, [Brigita Požegar Mulej]
  • 1988: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Brigita Požegar Mulej (Z)
  • 1989: Ljubljana, Foyer Mestnega gledališča, Brigita Požegar Mulej (Z)
  • 1989: Jesenice, Razstavni salon Dolik, Brigita Požegar Mulej (Z)
  • 1989: Kranj, Galerija v Prešernovi hiši (Gorenjski muzej), Brigita Požegar. Velika narava
  • 1989: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej), Brigita Požegar. Velika narava. Slike 1992-1993 (Z)
  • 1993: Snežnik, grad Snežnik, Brigita Mulej
  • 1994: Ljubljana, Inštitut Jožef Štefan, Brigita Požegar-Mulej
  • 1995: Ljubljana, avla poslovne stavbe TR3 (Galerija TR3), Brigita Požegar Mulej
  • 1996: Ljubljana, Galerija Commerce, Brigita Požegar. Velika narava 1993-1996 (prenos 1996: Ljubljana, Galerija Paleta)
  • 1996: Metlika, Ganglovo razstavišče, Brigita Požegar
  • 1996: Ljubljana, Jelovškov likovni salon 13 KD Španski borci, Brigita Požegar. Velika narava 1993-1996 (Z)
  • 1998: Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Brigita Požegar (Z)
  • 1999: Radovljica, avla radovljiške občine, Brigita Požegar Mulej. Velika narava
  • 2000: Ljubljana, Galerija Commerce, Brigita Požegar. Velika narava (Z)
  • 2002: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Brigita Požegar Mulej. Velika narava (Z) (prenos 2002: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej)
  • 2004: Ljubljana, Galerija Kos, Brigita Požegar Mulej
  • 2004: Ljubljana, Galerija Vodnikova domačija, Brigita Požegar Mulej. Velika narava (Z)
  • 2004: Jesenice, Galerija Kosova graščina (Gornjesavski muzej), Brigita Požegar Mulej (Z)
  • 2005: Škofja Loka, Galerija Fara, Brigita Požegar Mulej. Velika narava
  • 2007: Ljubljana, Avla poslovne stavbe TR3, Brigita Požegar Mulej. Velika narava 2006-2007 (Z)
  • 2009: Ljubljana, Galerija Ars, Brigita Požegar Mulej. Velika narava (Z)
  • 2014: Kranj, Galerija v Prešernovi hiši (Gorenjski muzej), Brigita Požegar Mulej. Slike (Z)
  • 2015: Jesenice, Galerija Kosova graščina (Gornjesavski muzej), Brigita Požegar Mulej. Velika narava (K)
  • 2015: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Brigita Požegar Mulej. Velika narava (Z)
  • 2016: Kranj, Mala galerija v Mestni hiši, Brigita Požegar Mulej. Velika narava

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1982: Ljubljana, Mestna galerija, Razstava slušateljev ALU (Z)
  • 1986: Starnberg, Nemčija, Landsratamt Starnberg, Kunst aus Slowenien. Sammlung Friedbert Ficker (K)
  • 1987: Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič (Jakopičeva galerija), Abstraktne, nepredmetne smeri v likovni umetnosti (K)
  • 1989: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Slikarska kolonija Radovljica (Z)
  • 1991: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Iz galerijske zbirke
  • 1992: Kranj, Gorenjski muzej, Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri (K)
  • 1992: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Velika narava (Z)
  • 2003: Ljubljana, Jakopičeva galerija, Majski salon. Neselekcionirano (K)
  • 2003: Slovenj Gradec, Galerija Kolar, 2. Likovne komunikacije Brda 2003 (Z)
  • 2003-2004: Kranj, Mala galerija v Mestni hiši, Novoletna razstava
  • 2007: Kranj, Galerija Pungert, Novoletna razstava članov Likovnega društva Kranj
  • 2009: Kranj, Gorenjski muzej, Majski salon 2009. Moja podoba (K)
  • 2009: Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 1. Mednarodni konjeniški festival (K)
  • 2011: Kranj, Mestna občina Kranj, Razstava del slikarske kolonije ob 90-letnici klinike Golnik (K)
  • 2012: Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Majski salon 2012 (K)
  • 2012: Jesenice, Galerija Kosova graščina (Gornjesavski muzej), Društvo likovnih umetnikov Kranj se na ogled postavi (K)
  • 2014: Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Majski salon 2014. Voda (K, Z) (prenos 2014: Dunaj, Avstrija, Slovenski kulturni center Korotan)
  • 2014-2015: Kranj, Mala galerija v Mestni hiši, Mali format 2014
  • 2014-2015: Ljubljana, Galerija ZDSLU, Decembrska prodajna razstava ZDSLU (K)
  • 2015: Ajdovščina, Lokarjeva galerija, Likovno društvo Kranj (K)
  • 2015: Ajdovščina, Lokarjeva galerija, Majski salon 2015. Zrak (K)
  • 2015: Kranj, Mestna knjižnica Kranj, 4. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2015. Sodobna krajina - Likovno društvo Kranj (K)
  • 2015: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej), 4. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2015. Sodobna pokrajina v srednji Evropi 2015
  • 2015: Kranj, Gimnazija Franceta Prešerna, 4. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2015. Stalna zbirka LD Kranj v Gimnaziji Franceta Prešerna (K)
  • 2015-2016: Kranj, Mala galerija v Mestni hiši, Mali format 2015
  • 2016: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša (Muzeji radovljiške občine), Velika narava. Mednarodna likovna kolonija Lancovo pri Radovljici, avgust 2015
  • 2017: Maribor, Galerija DLUM, Figura v zrcalu
  • 2017-2018: Kranj, Mala galerija, Mali format velikih idej '17
  • 2019-2020: Radovljica, Galerija Šivčeva hiša, Ohranimo risa
  • 2019: Kranj, Mala galerija, Mali format 2019
 


Izobrazba

  •     1970-1974, Maribor, Prva gimnazija
  •     1974-1979 Ljubljana, Filozofska fakulteta
  •     1977-1981, Ljubljana, Akademija za likovno umetnost

Imena učiteljev:

  •     Andrej Jemec
  •     Gustav Gnamuš

Zaposlitev

1981-, svobodna umetnica


Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • 1981-, Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov
  • Kranj, Likovno društvo Kranj
  • 2014 -, Lancovo, Kulturno umetniško društvo Velika narava

Slogovni oris:

sodobna umetnost

Dela

Znana dela:

  •     Avtoportret, 1986
  •     Vhod v gozd, 1992
  •     Poletni gozd, 1995
  •     Jesenska Sava, 1995
  •     Poletna jasa, 1995
  •     Avtoportret, 1995
  •     Gozdni interier, 1999
  •     Poletni gozd, 2002
  •     Gozdni rob, 2004
  •     Gozdni rob, 2006
  •     Jasa, 2007
  •     Pot na Selca, 2007
  •     Vhod v gozd, 2007
  •     Etuda za gozdna tla, 2008
  •     Hommage Radovljici, 2009
  •     Ob vodi, 2009
  •     Večerna krajina, 2009
  •     Jasa, 2009
  •     Izvir, 2009
  •     Poletna jasa, 2009
  •     Poletna Sava, 2009
  •     Poletna krajina, 2010
  •     Večerna Sava, 2013
  •     Morska krajina, 2013
  •     Volk, 2013
  •     Pogled na Cerkniško jezero, 2014
  •     Po nevihti, 2014
  •     Avtoportret v travi, 2014
  •     Sava, 2014
  •     Študija trave, 2014
  •     Akt v travi, 2017


Viri in literatura

Viri:

  • http://www.brigitapozegarmulej.com (stanje 5. 6. 2017)
  • Arhiv umetnice.
  • Pogovor avtorice prispevka z umetnico (junij 2017).

Literatura:

  • Slikarska kolonija Ravne '80, Ravne 1980.
  • Maruša AVGUŠTIN, Brigita Požegar Mulej. Galerija Šivčeva hiša Radovljica, 27. oktober - 20. november 1988, Radovljica 1988.
  • Damir GLOBOČNIK, »Velika narava«. Slike 1992-1993, Kranj 1993.
  • Damir GLOBOČNIK, Drugačnost podobe Brigite Požegar Mulej, Galerija Ilirija, od 7.7. 1994 do 28. 7. 1994, Ljubljana 1994.
  • Damir GLOBOČNIK, Gorenjski muzej Kranj. Galerija v Mestni hiši. Brigita Požegar Mulej, Likovne besede, 26-28, 1994, str. 118.
  • Zeleno je gnezdo moje slike, Gorenjski glas, 47/43, 3. 6. 1994 (= Snovanja, 59), str. 16 [intervju s slikarko je pripravila Lea Mencinger].
  • Damir GLOBOČNIK, Velika narava. Galerija Commerce, Ljubljana, od 17. oktobra do 10. novembra 2000, Ljubljana 2000.
  • Damir GLOBOČNIK, Velika narava, Kranj 2002.
  • Brigita Požegar Mulej. Slike, pregledna razstava avgust / september 2014, Galerija v Prešernovi hiši v Kranju (avtorja Besedil: Damir Globočnik, Brigita Požegar Mulej), Kranj 2014.
  • Brigita Požegar Mulej. Velika narava (avtorji besedil: Damir Globočnik, Aljaž Pogačnik, Barbara Boltar), Kranj 2015.


Osnovni podatki

Rojstvo 12. junij 1955, Maribor
Različice priimka: Požegar
Spol: ženski
Poklic: slikarka
Slogovni oris: sodobna umetnost

Delovanje

Čas: zadnji dve desetletji 20. st., 21. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija, Radovljica