Janko Andrej Jelnikar je eden osrednjih fotografov, ki so se predstavili na razstavi Fotografija mariborskega kroga leta 1971 v Mariboru. Njegov bogat fotografski opus je izredno raznovrsten. Zanj je značilno raziskovanje različnih tehnik, od nekonvencionalne fotografije s poudarkom na likovnosti in odmiku od ustaljenih zakonitosti medija, do tehnične dovršenosti v polju čiste fotografije in preizkušanje novih tehnik s pomočjo sodobne tehnologije. S fotografijo se je začel ukvarjati zgodaj, kot osnovnošolec in dijak je obiskoval fotografski krožek pri Branku Zinauerju, ki mu je omogočil prvo objavo fotografij v almanahu srednje gradbene šole v Mariboru (1967). V Fotoklubu Maribor, kjer je bil nekaj časa tajnik, je pridobil ustrezno fotografsko znanje in vpogled v avantgardne smernice na področju svetovne fotografije, zanimanje so mu mdr. zbujali ameriški fotografi (npr. Edward in Brett Weston, Ansel Adams in Wynn Bullock) in subjektivna fotografija (npr. nemška skupina Fotoform). Leta 1970 je prejel naziv fotoamater I. razreda, leta 1976 je kandidiral za mojstra fotografije, a je Foto zveza Jugoslavije njegovo vlogo zavrnila. Sodeloval je na številnih razstavah in natečajih doma in v tujini, za svoje delo je prejel več nagrad. Njegova samostojna razstava iz leta 1970 v Malem razstavnem salonu Rotovž v Mariboru velja za eno od predhodnic razstave Fotografija mariborskega kroga leta 1971. Fotografije je objavljal v Večeru, Delu, Dialogih, Novi mladiki in različnih glasilih, z njimi je opremljal knjige, med leti 1976-1980 je za prospekte podjetja IMOS oz. Konstruktor fotografiral montažne zgradbe, med leti 1988-1995 je snemal za več mariborskih podjetij (npr. Stavbar, Granit, Gradbeni finalist, Komunaprojekt, Toplotna oskrba Maribor) in zagrebško podjetje Geotehnika. Večkrat je bil član žirij na fotografskih razstavah, posvečal se je tudi mentorskemu delu. Njegova dela so v zbirkah muzejev in galerij po Sloveniji: leta 2007 je Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani podaril celoten opus črno-bele fotografije, Umetnostni galeriji Maribor pa izbor črno-belega in celoten opus barvnih fotografij (Jelnikarjeve fotografije je Umetnostna galerija Maribor prejela tudi v ciklu fotografij Mariborskega kroga leta 2008), preostalo pa Moderni galeriji; leta 2010 je Kabinetu slovenske fotografije predal arhiv črno-belih in barvnih negativov in celoten opus srednjeformatnih diapozitivov. Ukvarjal se je tudi s pisanjem poezije, več pesmi je objavil v reviji Nova mladika. Za Jelnikarjev fotografski opus je značilna heterogenost. Črno-belo fotografijo je gojil v zgodnjem opusu, leta 1976 se je začel intenzivno posvečati barvni fotografiji, v 1990-ih so začeli nastajati skenogrami, v zadnjem desetletju se ukvarja z digitalno fotografijo. Posluževal se je različnih prijemov, npr. fotomontaže, fotokolaža, foto instalacije, reciklaže, dupliciranja. Zgodnja dela obravnavajo na videz naključne motive iz vsakdanjega urbanega okolja, med fotografa in izbrani prizor se vrivajo bariere, npr. drevesa in mimoidoči, ki služijo kot učinkovit kompozicijski element, figure ne komunicirajo z gledalcem, v posameznih detajlih slutimo stisko posameznika (Speči starec, 1970). Med značilnimi potezami tega obdobja so radikalno kadriranje, ki mestoma deluje šokantno (npr. Brezglavi človek, 1971), neostrine v prvem planu in fotomontaže, ki s prekrivanjem različnih negativov zbujajo negotovost pri opredeljevanju motivov. S tovrstnimi prijemi naglašuje likovnost fotografij. Poleg črnega roba so v pozitiv večkrat vključene robna perforacija in številke negativov, kar priča o neposeganju v izrez kompozicije. V diptihih jukstaponira isto kompozicijo in pri enem od posnetkov zamakne očišče, kar ustvarja svojevrstno dinamiko in zajame element časa. V 1970-ih se je začel posvečati nefiguralnim motivom, ki predstavljajo obsežen del opusa. V ciklu Mesto, ki je nastajal v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani, se osredotoči na izseke iz urbane krajine, kjer v kompozicijah velikih ploskev in križajočih se linij še vedno prevladuje interes za likovno. V nadaljnjih ciklih se je osredotočil na motive iz narave in jih obravnaval v črno-beli in barvni tehniki ter upošteval načela čiste fotografije, kar predstavlja veliko spremembo v njegovem opusu. Pritegnila ga je struktura različnih površin in snovi, njihova kontrastnost, nenavadne oblike, igra svetlobe in sence, pri čemer je dosegal različne vtise, od abstrakcije do liričnosti. V ciklu Križ se je osredotočil na motiv znamenja s Križanim, ki odraža različno usodo nabožne plastike, od propadanja do neustrezne polihromacije, ali pa služi kot element v kompozicijah, kjer je naglašena igra svetlobe in sence oz. harmoničen ritem barvnih ploskev v ozadju. V 1990-ih se je posvečal snemanju srednjeformatnih barvnih diapozitivov, pričel pa je tudi snemati na barvni negativski 35 mm film, sčasoma je prešel na digitalno fotografijo. Več zgodnejših del je digitalno obdelal in analogno fotografijo tako postavil v vlogo izhodišča za nadaljnjo interpretacijo, ki se lahko povsem oddalji od prvotne podobe. Skenogrami iz zadnjega obdobja nastajajo ob uporabi optičnih čitalcev, izstopajo dela, kjer se v dvodimenzionalni razsežnosti izluščijo strukture odčitanih tridimenzionalnih predmetov.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
(izbor)
- 1968, 3. nagrada za kolekcijo na XI. republiški razstavi umetniške fotografije v Murski Soboti
- 1969, dve pohvali v Washingtonu
- 1969, 2. nagrada na temo Iz življenja JNA na 2. medklubski razstavi fotografije v Beogradu
- 1970, naziv fotoamater I. razreda
- 1973, diploma na V. mednarodnem bienalu kombinirane fotografije v Kopru
- 1975, 1. nagrada za posamezno fotografijo na II. salonu fotografije Vršac '75 v Vršcu
- 1977, nagrada Zlata ptica
- 1977, 3. nagrada na Dnevih slovenske fotografije in amaterskega filma Slovenj Gradec '77
- 1977, 3. nagrada za diapozitiv na dia 77 v Radovljici
- 1978, bronasta medalja Zveze organizacij za tehnično kulturo za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture
- 1996, 2. nagrada in naziv najboljši avtor na II. salonu barvnih diapozitivov 6 x 6 na Jesenicah
- 1997, častni član Fotokluba Maribor
- 2003, 2. nagrada za prosto temo na 28. slovenski pregledni razstavi diapozitivov v Celju
- 2003, 2. nagrada na mednarodni razstavi Na podeželju v Grobljah
- 2005, 4. nagrada in 3 odkupi na fotografskem natečaju Svet komunikacij v Ljubljani
- 2006, priznanje s plaketo Zveze kulturnih društev Maribor za izjemen prispevek k dosežkom mariborskega fotografskega kroga
- 2009, nagrada in odkup na natečaju podjetja Profil
- 2011, član Kabineta slovenske fotografije
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
