Lajči Pandur

Lajči Pandur sodi v generacijo slikarjev, ki je diplomirala na zagrebški likovni akademiji  v obdobju med obema vojnama in se uveljavila po vojni. Njegovo udejstvovanje na likovnem področju je bilo razvejano, saj je poleg razstavljanja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini delal kot likovni pedagog, pozneje kot visokošolski profesor na Pedagoški akademiji v Mariboru, pomagal je pri organizaciji likovnih dogodkov in se udeleževal likovnih kolonij. Njegov opus obsega slike, akvarele, risbe, grafike in knjižno ilustracijo. Motivno se je posvečal zlasti kmečkemu žanru in krajini, njegov opus obsega še portrete, cvetlična tihožitja, akte, gledališke scene in upodobitve živali. Likovno izobrazbo je najprej pridobil na Obrtni šoli v Zagrebu, kamor se je vpisal leta 1930, zatem pa na zagrebški likovni akademiji. Vpliv študija v Zagrebu je viden v trdnem koncipiranju kompozicije in poudarjanju barve, medtem ko v času specialističnega študija nastajajo grafike z žanrsko in socialno tematiko. Čeprav je sodil v generacijo slovenskih umetnikov, ki so bili združeni v skupini Neodvisni, se jim ni priključil. Leta 1941 je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko, vendar so ga ujeli Nemci, kmalu zatem se je vrnil nazaj v Zagreb, nato pa se je leta 1942 zaposlil v Lendavi. Večji del vojnega časa je preživel v Budimpešti na študijskem izpopolnjevanju, leta 1944 pa so ga madžarski okupatorji kot politično nezanesljivo osebnost poslali v delovni bataljon. Po osvoboditvi Prekmurja leta 1945 je delal v ruski komandaturi, kjer je bil zadolžen za izdelavo propagandnega materiala in dekoracije. Po zaposlitvi na Ravnah na Koroškem se je leta 1949 stalno naselil v Mariboru in se aktivno vključil v umetnostno dogajanje. Med letoma 1953-1958 je bil predsednik DSLU pododbor Maribor, leta 1954 je pomagal organizirati slikarsko kolonijo Lendava. Udeleževal se je likovnih kolonij (npr. v Lendavi, 1954, na gradu Borl, 1969, 1970, na Ravnah na Koroškem, 1971). Leta 1955 je kot štipendist Sveta za prosveto in kulturo okraja Maribor potoval po Italiji, kamor se je v poznejših letih večkrat vračal. Potoval je tudi na Dunaj, po Grčiji, Nemčiji in Švici. Na potovanjih so v tehniki akvarela in risbe nastajale mestne vedute in upodobitve spomenikov. Ukvarjal se je tudi s knjižno ilustracijo (npr. Miško Kranjec: Imel sem jih rad, 1953; Očarljiva Ilonka, madžarske narodne pravljice, 1955; Robnik Ema: Grozdje stare Magdičke, 1956; Miško Kranjec: Čarni nasmeh, 1956; Naci Kranjc - Pajlin: Ker sem človek, 1960; Slovenske ljudske pesmi, 1967). Redno je razstavljal doma in v tujini, njegova dela so vključena v več muzejskih zbirk (Umetnostna galerija Maribor, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Koroška galerija likovnih umetnikov, Koroški pokrajinski muzej, Pokrajinski muzej Murska Sobota).

Za Pandurjevo umetnostno formiranje je bilo ključno obdobje študija v Zagrebu in študijskega izpopolnjevanja na budimpeški akademiji. V Zagrebu sta ga na dodiplomskem študiju pritegnili figuralika in krajina. Pri figuraliki je upošteval Ažbetovo načelo krogle in Becićevo trdno konstruiranje figur v manetovskem slogu ter dosegel voluminoznost, ki jo je kombiniral s slikovito potezo (npr. Dekla Rozi, 1938; Dekliška glava, 1938; Prekmurski kmet, 1939; Lepa ciganka, 1945). Babićeva krajina, ki črpa iz francoskega postimpresionizma, je na Pandurja vplivala s trdno kompozicijo in pastozno, razvezano fakturo. Na specialističnem študiju grafike pri Tomislavu Krizmanu je nastal opus jedkanic, litografij in linorezov, v katerem je obravnaval različne motive, od žanrskih, svetopisemskih, do socialnih. Poteza temelji na sklenjenih obrisih, ki jih mehča s črtkasto ali zrnato šrafuro in doseže slikovitost ali izrazite chiaro-scuro učinke (npr. V vlaku, Slikar in model, V kleti, vse 1936-1938; Brezposelni, 1938). Študijsko izpopolnjevanje v Budimpešti je bilo pomembno zaradi krajinske in motivike kmečkega žanra, kakršno so v svojem slikarstvu gojili Gyula Rudnay, Vilmos Aba Novák in Istvan Szönyi in ki je vplivalo na Pandurjevo poznejše slikarstvo. Aba Novák je na Pandurja vplival tudi s pastozno potezo nasičene barve. Spregledati pa ne gre tudi vpliva realističnih krajin Mihálya Munkácsyja in Lászla Paála, ki so na Pandurja vplivale v prvih letih po vojni, ki jih je preživel na Koroškem. Tedaj so med drugim nastale upodobitve gozdne krajine, ki jih lahko vzporejamo s Paálovimi tako v kompoziciji kot svetlobnih učinkih, medtem ko je poteza pri Pandurju bolj slikovita.

Osrednji del slikarskega opusa je nastal v šestdesetih in sedemdesetih letih, iz katerih izvirajo Pandurjeva najznačilnejša dela. Prevladujejo krajine in kmečki žanr. Motive je črpal iz domačega panonskega sveta, slogovno je bil zapisan ekspresivni likovni govorici. Kompozicijo gradi z barvo, naneseno s hitrimi, širokimi potezami pastoznih nanosov, detajli so obrisani s temnimi konturami, ki so mestoma prekinjene, barvna lestvica je skladna, uravnana na zemeljske in tople barvne tone, na posameznih delih dopusti vnos več pestrih tonov (npr. Kmečka rapsodija, 1960). Vsakdanji svet panonskega kmečkega človeka podaja bodisi v večfiguralnih kompozicijah, kot so npr. omizja, sejmi, praznovanja, v katerih prihajajo do izraza živost, radost, mestoma brouwerjevsko burkaštvo in prizemljenost preprostega življa (npr. V zidanici, 1952; Kmečka rapsodija, 1960; Pred gostüvanjem, 1960; Počitek, 1960; Vrači in šeme, 1963; Gostüvanje, 1972); bodisi v prizorih kmečkega dela in upodobitvah posameznikov (npr. Kosca, ok. 1954; Kmet, 1956; Branje koruze, 1959; Prekmurka, 1962). Poslužuje se različnih kompozicijskih rešitev, večinoma je horizont poravnan na gledalčevo višino, izjemo naredi pri upodobitvi množice, za katero uporabi dvignjen pogled, kar spomni na dela Pietra Bruegla.

Pandurjeva krajina obsega predvsem izseke iz narave in panonskih vasi z značilnimi hišami, pri katerih uporablja nizek horizont, ter poglede na Muro, kjer je horizont visok. Kritika v njegovi krajini prepoznava tipizacijo prekmurske krajine, le posamezna dela se dvigajo na nivo izvirnejših rešitev (npr. Prekmurska tišina, 1955; Nevihta v Prekmurju, 1959; Prekmurski topoli, 1961). Pastozna poteza se v zadnjih letih ustvarjanja umakne lazurni. Kljub novim umetnostnim tokovom, ki so od petdesetih let dalje zaznamovali slovenski prostor, je Pandur ostajal zvest svojemu likovnemu izrazu. Panonskemu človeku je postavil slikarski spomenik, primerljiv z literarnim njegovega rojaka Miška Kranjca.

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

  • 1960, nagrada IV. mariborske kulturne revije za slikarsko delo Kmečka rapsodija
  • 1968, nagrada Sekretariata za kulturo in prosveto SRS za tridesetletno umetniško delo
  • 1968, red dela s srebrnim vencem
  • 1972, srebrna plaketa na mednarodni razstavi INTART v Vidmu

 

Andreja Rakovec

(2. april 2020)

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1946: Lendava, ni podatka o razstavišču, [Lajči Pandur]
  • 1946: Ravne na Koroškem, Likovni salon v Študijski knjižnici, [Lajči Pandur]
  • 1963: Ravne na Koroškem, Likovni salon v Študijski knjižnici, [Lajči Pandur]
  • 1965: Beograd, Galerija Doma JNA, Pandur, Šibila, Vidic
  • 1965: Gornja Radgona, ni podatka o razstavišču, [Lajči Pandur]
  • 1968: Murska Sobota, Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka, [Lajči Pandur, retrospektiva]
  • 1968: Lendava, ni podatka o razstavišču, [Lajči Pandur, retrospektiva]
  • 1969: Ravne na Koroškem, Likovni salon v Študijski knjižnici, [Lajči Pandur, Janez Vidic]
  • 1969: Celje, Likovni salon, Lajči Pandur
  • 1969: Ljubljana, Mestna galerija, Maks Kavčič (olja), Miha Maleš (gravure 1920-1968), Lajči Pandur (olja) (Z)
  • 1972: Radenci, Steklena dvorana, [Lajči Pandur]
  • 1973: Žalec, Savinov razstavni salon, [Lajči Pandur]
  • 1974: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Lajči Pandur. Retrospektivna razstava 1936-1973 (K) (prenos 1974: Ljubljana, Moderna galerija; 1974: Murska Sobota, Paviljon arhitekta Franca Novaka)
  • 1992: Radenci, Hotel Radin, Lajči Pandur
  • 1996: Maribor, Galerija Ars sacra, Lajči Pandur 1913-1973 (Z)
  • 2013: Lendava, Galerija - muzej Lendava, Lajči Pandur (K)

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1950: Ljubljana, Moderna galerija, Spomladanska razstava 1950 (Majska razstava DSUU) (K)
  • 1951: Ljubljana, Moderna galerija, Stalna zbirka Moderne galerije ali Stalna zbirka del sodobnih slovenskih umetnikov
  • 1951: Ljubljana, Moderna galerija, Umetnostna razstava. Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (K)
  • 1954: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Razstava mladinske ilustracije (Z)
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava slovenskega slikarstva in kiparstva v Mariboru od 1918 do danes (K)
  • 1955: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Jubilejna likovna razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov pododbor Maribor v čast 10. obletnice osvoboditve  (K) (prenos 1955: Celje, Mestni muzej)
  • 1955: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955 (K)
  • 1956: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije (K)
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna slovenska umetnost (K)
  • 1958: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, Umetnine v Slovenj Gradcu (od impresionistov dalje) (K)
  • 1959: Skopje, Makedonija, ni podatka o razstavišču, Izložba Društva slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1959: Ljubljana, Jakopičev paviljon, VII. razstava ilustracij Mladinske knjige (K)
  • 1959: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Grafike in risbe s socialno tematiko (K)
  • 1959: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava DSLU - pododbor Maribor (K)
  • 1961: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Slovenska zemlja (K)
  • 1961: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del članov DSLU - pododbor Maribor (K, Z)
  • 1962: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, I. jugoslovanska razstava Gozd in les v likovni umetnosti (K)
  • 1967: Murska Sobota, Paviljon arhitekta Franca Novaka, Panonska pokrajina - panonski človek (K)
  • 1970: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji (K)
  • 1972: Murska Sobota, Paviljon arhitekta Franca Novaka, Sodobni pomurski likovni umetniki
  • 1976: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije SRS (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Socialnokritična umetnost, grafika in risba (K) (prenos 1976: Novo mesto, Dolenjska galerija; 1976: Ajdovščina, Pilonova galerija)
  • 1977: Celje, Muzej revolucije (Muzej novejše zgodovine Celje), Socialnokritična umetnost, grafika in risba
  • 1977: Lendava, Galerija Lendava, Lendavski umetniki 13 Lendvai Muveszek '77 (K)
  • 1977: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Jugoslovanska grafika 1900-1950 (K)
  • 1978: Ljubljana, Moderna galerija, Jugoslovanska grafika 1900-1950 (K)
  • 1979: Celje, Likovni salon, Likovni odmevi (K)
  • 1979: Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Razstavni salon Rotovž, Pridobitve 1969-1979. Razstava ob 25-letnici Umetnostne galerije Maribor (K)
  • 1980: Tuzla, Bosna in Hercegovina, Galerija jugoslovenskog portreta, Jugoslovenski pozorišni portret 1945-1980 (K) (prenos 1980: Novi Sad, Srbija, Galerija Matice srpske)
  • 1980: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Umetnostna galerija Maribor in Univerzitetna knjižnica, 60 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru (K)
  • 1980: Murska sobota, Paviljon arhitekta Franca Novaka, Pomurski slikarji, kiparji in umetniški fotografi (K)
  • 1981: Ljubljana, Koncertni atelje DSS, Razstava iz stalne zbirke Društva slovenskih skladateljev (Z)
  • 1981: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Socialnokritična umetnost, grafika, risba, akvarel (K)
  • 1981: Ljubljana, Moderna galerija, Umetniki in spremljevalci (K)
  • 1983: Ljubljana, Cankarjev dom - sprejemna dvorana, Kulturne dragotine Slovenije iz mariborskih zakladnic (K)
  • 1988: Koprivnica, Hrvaška, Galerija Koprivnica, Zemljaši izvan zemlje (K)
  • 1988: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Likovno življenje v Mariboru 1945-1955 (K)
  • 1993: Celje, Galerija sodobne umetnosti, Galerija sodobne umetnosti Celje. Stalna zbirka (K)
  • 1995: Murska Sobota, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Stalna likovna zbirka Pokrajinskega muzeja Murska Sobota
  • 1997: Murska Sobota, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Stalna razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (K)
  • 2000: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Nova postavitev stalne zbirke in razstava iz fundusa UGM
  • 2001: Ptuj, Miheličeva galerija (Pokrajinski muzej Ptuj), Borlska kolonija 1969-1984 (K)
  • 2003: Lendava, Galerija - muzej Lendava, Madžarska knjižna ilustracija izven meja Madžarske
  • 2005: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Soočenja. Razstava del iz stalne zbirke UGM
  • 2010: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Iz zbirke UGM
  • 2014: Ljubljana, Narodna galerija, Umetnost za nove dni. Slike iz Vladne umetnostne zbirke (K)
  • 2014: Cordovado, Italija, Palazzo Cecchini, Mostra di artisti Sloveni da Lendava
  • 2019: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Živeti (z) gledališče(m)


Izobrazba

  • 1925-1930, Zalaegerszeg (Madžarska), Realna gimnazija
  • 1932-1936, Zagreb, Akademija likovnih umjetnosti
  • 1936-38, Zagreb, Akademija likovnih umjetnosti, slikarska in grafična specialka
  • 1942-1944, Budimpešta, Akademija za likovno umetnost, izpopolnjevanje v slikarstvu

Imena učiteljev:

  • Ljubo Babić
  • Tomislav Krizman
  • Gyula Rudnay
  • Vilmos Aba Novák
  • Istvan Szönyi

Zaposlitev

  • 1938-1941, Zagreb, Tipografija (Schlick& Schulhof)
  • 1942, Lendava, meščanska šola, učitelj risanja
  • 1945, Lendava, ruska komandatura, slikar-propagandist, dekorater
  • 1946-1949, Ravne na Koroškem, gimnazija, profesor risanja
  • 1949- 1956, Maribor, Prva gimnazija, likovni pedagog
  • 1956-1962, Maribor, Učiteljišče, likovni pedagog
  • 1962-1973, Maribor, Pedagoška akademija, profesor slikanja

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

1946 ali 1947-1973, Maribor, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor


Slogovni oris:

barvni realizem

Dela

Znana dela:

  • Izkoriščevalec, 1932-1936, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Predmestje, 1932-1936, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Ulične demonstracije, 1935, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Brezposelni, 1936-1938, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Starček in vnuk, 1936-1938, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • V vlaku, 1936-1938, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • V kleti, 1936-1938, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Slikar in model, 1936-1938, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Postrešček in gospod, 1936-1938, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Portret g. E. Pandur, 1944, Maribor, zas. last
  • Lepa ciganka, 1945, Maribor, zas. last
  • Park pred ravensko gimnazijo, 1948, Ljubljana, zas. last
  • Portret V. Rudolf, 1950, Maribor, zas. last
  • Bik, ok. 1951, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • V zidanici, 1952, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Dekliška glava, ok. 1953, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Baletka, ok. 1953, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Na Muri, 1954, Maribor, zas. last
  • Črna (Krava), 1954, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Kmeta v razgovoru, 1954, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Rim, 1955, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Prekmurska tišina, 1955, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Starček, ok. 1955, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Rovinj, 1956, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Cvetlice, 1956, Maribor, zas. last
  • Potepuh, ok. 1956, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Štajerska pokrajina, ok. 1957, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Kmečka rapsodija, 1960, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Stari hrast, 1961, Maribor, Mariborska tekstilna tovarna
  • Delo v goricah, 1961, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Nedeljsko popoldne, 1962, Maribor, Mariborska tekstilna tovarna
  • Prekmurka, ok. 1962, Lendava, zas. last
  • Nevesta, 1963, Ravne na Koroškem, Zdravstveni dom
  • Vrači in šeme, 1963, Prevalje, Osnovna šola Franjo Golob
  • Ribič z Mure, 1963, Ljubljana, zas. last
  • Prodajalka ciklam, 1964, Maribor, zas. last
  • Lončarski sejem, 1968, Maribor, zas. last
  • Na pašo, 1969, Slovenj Gradec, zas. last
  • Brod na Muri, ok. 1970, Slovenj Gradec, zas. last
  • Gostüvanje, 1972, Ljubljana, zas. last
  • Stari Korošec, 1971, Petanjci, zas. last
  • Na pašo, 1973, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Brod na Muri, 1973, Maribor, zas. last


Viri in literatura

Viri:

  • Ustni vir: Ludvik Pandur ml.
  • http://razume.mg-lj.si/artist.php?id=1284 (stanje 14. 6. 2017)

Literatura:

  • Ob beograjski razstavi Pandurja, Šibile in Vidica, Večer, 21/10, 1965, str. 8.
  • Andrej UJČIČ, Lajči Pandur, Pokrajinski muzej, Murska Sobota 1968.
  • Lajči Pandur. Retrospektivna razstava 1936-1973 (avtorici besedil: Maja Vetrih, Meta Gabršek Prosenc), Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1974.
  • Pridobitve Umetnostne galerije Maribor 1969-1979 (avtorica besedila: Maja Vetrih), Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1979.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Lajči Pandur, Lendavski grad, Lendava 2013.


Osnovni podatki

Rojstvo 25. oktober 1913, Lendava
Smrt 7. maj 1973, Maribor
Različice imena: Ludvik st.
Sorodstvene vezi: oče slikarja Ludvika Pandurja
Spol: moški
Poklic: slikar, grafik, likovni pedagog, univerzitetni profesor
Slogovni oris: barvni realizem

Delovanje

Čas: 2. in 3. četrtina 20. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija