Matjaž Wenzel je eno najprepoznavnejših imen med mariborskimi fotografi srednje generacije. Kot fotograf in grafični oblikovalec sodeluje pri različnih umetniških, knjižnih in drugih projektih, npr. gledaliških predstavah in razstavah. Ukvarja se tudi z videom in vodi fotografske delavnice. Predstavlja se na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu, za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, bil je med finalisti za nagrado OHO (2007) in nominiran za nagradi Deutsche Börse Photography Prize 2010 (2009) in Albert Renger Patzsch (2009). V fotografskem opusu je večkrat obravnaval motiviko prostorov in človekove prisotnosti v njih, bodisi je šlo za interiere bodisi eksteriere s stavbnimi elementi, kot so stanovanjske zgradbe. Med njegovimi najbolj odmevnimi fotografskimi cikli je bil HK, Hutterjeva kolonija, stanovanjsko naselje na Pobrežju v Mariboru, zgrajeno v letih pred 2. svetovno vojno za delavce Hutterjeve tovarne. Nastala sta dva cikla, prvi jeseni leta 2006 v tehniki črno-bele fotografije, ki z ohranjanjem črnega roba prikliče spomin na fotografije Mariborskega kroga, in drugi pozimi 2008-2009 v tehniki barvne digitalne fotografije. Pri obeh je kompozicija zasnovana enako, in sicer je motiv posamezne hiše dvojčka zajet v frontalnem pogledu z vrta, pri tem je fotoaparat postavljen v osi z ograjo oz. razdelitveno črto med posameznima deloma hiše, kar ustvarja vtis strogega reda na eni in jukstaponiranja dvopolnosti ter s tem drugačnega življenjskega utripa iste stavbe na drugi strani. Medtem ko črno-beli cikel predstavlja bujno vegetacijo vrtov, ki mestoma zakriva pogled na pročelja, in vključuje tudi prebivalce, ki pozirajo v bolj ali manj nevtralnih postavitvah in z zrenjem v gledalca vzpostavljajo neposreden stik z njim, mestoma zbujajoč nelagodje, barvni cikel beleži le zimsko ogolelo pokrajino s pogledi na fasade hiš, v katerih pridejo do izraza različni posegi in prezidave. Skupna točka obeh ciklov je dokumentarni pristop k tematiki. Za projekt je avtor prejel Glazerjevo listino (2011). Večkrat izbere poglede v interier, kjer se skozi nakopičene predmete izrisuje usoda prostora, med najbolj znanimi je npr. serija fotografij nekdanjih prostorov v stavbi, katere namembnost je bila 2011 spremenjena v hostel Pekarna. Pogledi v sobe pred obnovo so preneseni na fotografske tapete, ki nameščene na stene preurejenih sob izrisujejo dialog med preteklo in sedanjo podobo stavbe. Eksterier kot osrednji motiv obravnava npr. v ciklu BLOK (2007), kjer opozarja na stanovanjske stavbe, ki njihovim prebivalcem ne nudijo potrebne zasebnosti in ki se v svoji betonski zaprtosti odvračajo od narave. V ciklu Brez naslova 2012 (2012) pa s postavitvijo ležečih figur v izbrane lokacije v zunanjem mariborskem prostoru odpira vprašanje odnosa družbe do nenavadnih, celo motečih elementov v njenem okolju.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1995, 1. nagrada Fotografske zveze Slovenije za umetniško fotografijo v novi Gorici
- 1997, 2. nagrada za črno-belo fotografijo na natečaju Alpe-Adria
- 2007, priznanje za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji književnost na Slovenskem knjižnem sejmu oblikovanje knjige Zvezdane Majhen Složitje
- 2011, Glazerjeva listina
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
