Oto Rimele je eden najvidnejših mariborskih umetnikov srednje generacije, ki se je uveljavil z raziskovanjem optičnih učinkov barve in svetlobe v okviru postmodernističnega slikarstva. Njegov opus obsega slike, akvarele, grafike, objekte in prostorske postavitve, ukvarjal se je s scenografijo, ilustracijo, fotografijo in grafičnim oblikovanjem, pri čemer je večinoma delal za SNG Maribor. Poleg likovnega ustvarjanja objavlja tekste o likovni umetnosti. Študirati je začel na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato pa nadaljeval na likovni akademiji v Ljubljani, kjer je zaključil tudi specialistični študij slikarstva. Študijsko je potoval po Evropi, Veliki Britaniji in ZDA. Izpopolnjeval se je v ateljeju španskega slikarja in grafika Carlosa Crega v Barceloni in v pariškem ateljeju Cité Internationale des Arts (1994). Bil je član likovne skupine Mi, s katero se je predstavil na več razstavah v severovzhodni Sloveniji v prvi polovici 1990-ih. Kot kitarist je nastopal v zasedbah Lačni Franz, ki jo je leta 1979 ustanovil skupaj z Zoranom Predinom, in Laibach. Od leta 1997 je zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot univerzitetni profesor slikarstva in risbe. Bil je predstojnik Oddelka za likovno umetnost in član Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (2006-2011), prorektor za področje umetnosti na Univerzi v Mariboru (2011-2012), predlagal je ustanovitev Univerzitetnega umetniškega observatorija, ki ga je leta 2011 ustanovila Rektorska konferenca RS in katerega predsednik je postal leta 2014. Rimeletovo zgodnje likovno obdobje zaznamujejo abstraktna dela, na katerih je s pastoznimi nanosi in prehajanjem slik v objekte poudarjal njihovo materialnost. V obdobju po letu 2000 se je začel ukvarjati s svetlobnim učinkovanjem barve, ko je površino slikarskih objektov izpraznil, pozornost pa preusmeril na barvno intenziviran rob, ki v dialogu z naravno svetlobo ustvarja optične učinke barvnega sevanja oz. barvne sence. Pri tem je dosegel učinek razblinjanja robov likovnega dela oz. njegove dematerializacije in širjenja v prostor. Eden od vrhuncev te faze je bila razstava Iluminacije v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki (2003-72004), za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rimeleta lahko uvrstimo med predstavnike abstraktnega kolorizma, ki se posvečajo vprašanju sublimnega v slikarstvu. S svojim delom preobrača zakoreninjene predstave slikarstva, bistvo likovnega dela premika izven ustaljenih meja, pri čemer sledi utemeljenim teoretskim izhodiščem. Redno razstavlja in se udeležuje umetniških rezidenc doma in v tujini, pripravlja predavanja in predstavitve svojega dela doma in v tujini. Njegova dela hranijo v več slovenskih in tujih zbirkah.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1993, Glazerjeva listina
- 1997, priznanje pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani
- 2004, nagrada Prešernovega sklada
Andreja Rakovec
(15. 9. 2014)