Oton Polak

Oton Polak sodi med vidnejše mariborske ustvarjalce 2. polovice 20. in začetka 21. stoletja. Njegov opus obsega slike, risbe, grafike, tapiserije in mozaike, ukvarjal se je tudi s knjižno opremo, osnutki za znamke in lepake. Izučil se je za geografa in kartografa. Sprva se je preživljal kot gozdarski tehnik, kar mu je približalo gozd tudi kot likovni motiv, s katerim se je ukvarjal pozneje. K slikarstvu ga je spodbudil zlasti Maks Kavčič in odločil se je za študij na zagrebški likovni akademiji. Pri profesorjih Omerju Mujadžiću in Krstu Hegedušiću je osvojil osnove risanja glave in akta, a študij je že po dveh semestrih prekinila 2. svetovna vojna. Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko in poslan na zahodno fronto, kjer se je v Caenu v Franciji predal zaveznikom in tedaj portretiral žene francoskih oficirjev. Zatem se je v Angliji pridružil prekomorskim brigadam in se preko Italije vrnil v Jugoslavijo, najprej v Split, kjer so ga dodelili v propagandni odsek brigade. V času partizanskih let v Dalmaciji in Sloveniji je med 1944 in 1945 zopet slikal. Študij slikarstva je nadaljeval po vojni na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je zaključil še specialistični študij slikarstva in grafike. Kot študent je za svoje delo osvojil deset prvih nagrad na različnih natečajih. V okviru študijskih potovanj se je izpopolnjeval v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Angliji. Dejaven je bil na mariborskem umetnostnem prizorišču kot ustvarjalec, likovni pedagog, bil je tajnik in predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor (1954-1975), predsednik upravnega odbora Razstavnega salona Rotovž v Mariboru (1968-1977) in član upravnega odbora ter umetniškega sveta Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani (1968-1977). Na začetku šestdesetih let je bil eden od pobudnikov za izgradnjo Umetnostnega paviljona v Mariboru. Udeležil se je vrste slikarskih kolonij, in sicer v Prilepu v Makedoniji (1963, 1964), v Škofji Loki (1967), na Ptuju (1969, 1970, 1978), Ravnah na Koroškem (1970, 1971), v Novem mestu (1976, 1977) in Gorenjskih Selcah (1978). Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem in pripravil več samostojnih razstav. Njegova dela hranijo v javnih zbirkah, kot sta npr. Umetnostna galerija Maribor in Moderna galerija.
Njegov slog odlikuje mojstrska risba, ki jo je prenašal tudi v slikarski medij. V zgodnjem obdobju konec štiridesetih let je nastala serija risb v tehniki svinčnika, krede in tuša, ki dokumentarno zvesto beležijo žanrske motive s sejmov in izseke mestne krajine. Risbi se je posvečal kot samostojnemu mediju tudi pozneje
Motiviko mestnih vedut je gojil tudi v grafiki, ki ga je pritegnila v študijskem obdobju na ljubljanski likovni akademiji, ko je nanj vplival profesor Božidar Jakac, medtem ko se ji pozneje ni več posvečal. Nastale so upodobitve v suhi igli, na katerih je kompozicijo zaprl ob straneh, na sredini pa odprl v ozadje ter s chiaroscurom in različno debelino črt dosegel slikovite učinke (npr. serija Štanjel, 1947-1948). V času specialističnega študija grafike je med 1950-1952 nastal cikel tridesetih jedkanic Stari Maribor, za katerega je 1953 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Tematika, ki so jo v obdobju med obema vojnama v grafiki upodabljali Franjo Stiplovšek, Viktor Cotič in Josip Peteln, je na Polakovih delih podana s smislom za detajle in tektonsko grajenje kompozicije. Pri kadriranju se osredotoča na ožje in širše izseke ter dviga in spušča horizont, kar prinaša drugačne zorne kote, kot jih najdemo pri starejših mariborskih mestnih vedutah. Mestna veduta ostane eden osrednjih in najprepoznavnejših Polakovih motivov tudi v nadaljnjih desetletjih. Kopičenje stavb, zidnih ploskev, okrasnih fasadnih čel, streh in ograj ustvarja mozaično celoto. Pritegnili sta ga strnjenost in urejenost starih mestnih jeder. Risba je postala v drugi polovici šestdesetih ploskovitejša, geometrizirana, izstopa mreža vertikal in horizontal, v kateri so detajli stavb povezani v trdno konstrukcijo. Nekatere poznejše risbe, npr. z začetka devetdesetih, pričajo o bolj sproščeni potezi, izsek iz urbane krajine je zajet zgolj s skicoznimi obrisi. V risarki opus sodijo tudi upodobitve vegetabilnega in sveta žuželk, ki nastajajo v prvi polovici osemdesetih let. Mali svet flore in  favne upodablja v precizni risbi, ki mestoma deluje lirično.
Med študijem na ljubljanski likovni akademiji se je na predavanjih Edvarda Ravnikarja seznanil s Cézanneovo gradnjo trdne kompozicije z  obliko in barvo, kar je vplivalo na njegovo slikarsko formiranje. Zgodnje obdobje zaznamujejo s hitrimi potezami naslikana tihožitja in vedute, na vrsti del se kaže konstrukcijska mreža potez in kontur, v katero so vpete barvne lise umirjene barvne skale. Geometriziranje kompozicije je izhodišče tudi za postopno ploščenje slikarskih motivov konec petdesetih let, ki se približujejo abstrakciji (npr. Obmorsko mesto, 1954; Strelišče, 1956; Gostilna, 1958; Predmestje, 1959), kar postane prepoznavna likovna govorica pri upodabljanju krajinske motivike v naslednjih desetletjih. Na posameznih delih prestopa mejo abstrakcije (Ulica, 1961; Modre hiše, 1961), v vrsti primerov pa gre za asociativne upodobitve, ki vodijo k abstrahiranju, v osnovi pa je predmet upodobitve prepoznaven. Polak je svoje krajine imenoval asociacije, kar se nanaša ne le na končni rezultat, temveč tudi na proces dela, ko je motive skiciral po naravi in jih nato v olju preoblikoval neodvisno od realnega pogleda, pri tem pa ohranjal asociativno vez z motivom. Ta pristop je ohranil tudi v nadaljnjih desetletjih ne le pri upodabljanju krajine ampak tudi drugih motivov. Motive mestnih vedut so naslikane s pastozno potezo, pri čemer delujejo kot palimpsesti, saj je vidna večslojna struktura, ki spominja na razpadajoči omet (Ulica, 1961; Parabola noči, 1962), poudarjena strukturiranost površine pa se navezuje na slikarstvo informela. Kompozicije so trdne in v sebi sklenjene. Konstrukcijska mreža je ponovno izpostavljena od leta 1963 dalje, začenši z deli z motivi makedonske krajine, ki so nastajala v času slikarske kolonije v Prilepu. V kompozicijah se zopet osredotoči na ploskovitost, ne uveljavlja prostorskih odnosov med upodobljenimi predmeti, tako je vse, kar je naslikano, od figur do krajine, zvedeno na enotno ploskev (Makedonija, 1970).
Konstrukcijsko mrežo in ploščenje kompozicije je uporabil tudi za upodobitve drugih motivov, ki tako postajajo vedno bolj abstrahirani, čeprav popolnega prestopa v abstrakcijo ne izpelje, saj ohranja deskriptivno realistično motivno izhodišče. Med omenjene motive sodijo npr. ladje na začetku sedemdesetih, ki jih upodobi kot ploskovne sestave zarjavelih železnih plošč, ki jim kontrastirajo tanke svetle linije ograj, okenskih okvirov, ladijskih dimnikov in jamborov, pri tem pa upošteva tonsko gradacijo barv. Sledijo figuralni motivi in tihožitja, med slednjimi so skozi celoten opus prisotna cvetlična tihožitja oz. šopki, katerih obliko stopnjuje od ekspresivno podanih kompozicij, ohranjajoč voluminoznost, v tonskih pastoznih nanosih, značilnih za petdeseta in šestdeseta, proti ploskoviti kristalinični formi, ki se pojavlja že konec šestdesetih in deloma tudi pozneje, v zadnjih desetletjih pa nadaljuje z ekspresivno potezo in nasičenimi barvnimi kompozicijami, zasnovanimi na komplementarnih kontrastih. Od osemdesetih let dalje se Polak v slikarstvu vedno bolj nagiba v abstrakcijo, ki se v devetdesetih ustali v njegovem opusu in jo srečujemo do konca njegovega ustvarjanja. Nastajajo dela, ki se osredotočajo na likovno vsebino, pri čemer posebno vlogo namenja barvi, ki tvori tonsko usklajene ali pa kontrastne barvne sestave, s čimer se uvršča med vidnejše koloriste na Slovenskem. Barve so nanesene v kratkih in širokih potezah, tektonsko grajena konstrukcijska mreža, ki je ponekod le bežno zaznavna, umirja potezo in ji daje trden okvir.
 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

  • 1953, študentska Prešernova nagrada za ciklus grafik Stari Maribor
  • 1960, nagrada za slikarstvo Mariborske kulturne revije
  • 1967, nagrada za slikarstvo Mariborske kulturne revije
  • 1972, odkupna nagrada DSLU
  • 1975, red dela z zlatim vencem
  • 1984, nagrada DLUM
  • 1985, odkupna nagrada Umetnostne galerije Maribor
  • 1986, bronasta medalja za slikarstvo Salon de Lutèce v Parizu
  • 1987, plaketa Zveze kulturnih organizacij Maribor
  • 1987, bronasti grb mesta Maribor
  • 1988, Glazerjeva nagrada za življenjsko delo
  • 1996, nagrada DLUM
  • 2001, nagrada DLUM
  • 2006, nagrada ZDSLU in Hypo Group Alpe Adria
  • 2007, častni občan Mestne občine Maribor
  • 2011, glavna nagrada na Majskem salonu
  • častni član DLUM
     

Andreja Rakovec

(2. april 2020)

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1953: Maribor, Foyer Slovenskega narodnega gledališča, Oton Polak - Zlatko Zei
  • 1954: Maribor, Foyer Slovenskega narodnega gledališča, Oton Polak
  • 1963: Celje, Likovni salon, Razstava slikarskih del Maksa Kavčiča - Slavka Koresa - Otona Polaka (Z)
  • 1968: Radenci, Pivna dvorana zdravilišča, Oton Polak
  • 1969: Maribor, Visoka ekonomsko-komercialna šola (VEKŠ), Oton Polak
  • 1970: Maribor, Srednja medicinska šola, Oton Polak
  • 1971: Untergriesbach, Nemčija, Gymnasium, Ausstellung O. Polak und Z. Zei - Maribor Jugoslawien 13 ali so te tri ista razstava in je šlo za prenosa?
  • 1971: Passau, Nemčija, St. Anna Kapelle, Oton Polak - Zlatko Zei Malerei und Grafik
  • 1971: Nürnberg, Pellerschloss Fischbech, Ausstellung Oton Polak und Zlatko Zei (Z)
  • 1976: Berlin, Nemčija, Graphotek Berlin, Oton Polak - Zlatko Zei Zeichnungen (Z)
  • 1976: Maribor, OZD Merinka, Slavko Kores, Oton Polak in Janez Šibila. Razstava ob tednu Komunista
  • 1976: Maribor, Dvorana Okrožnega sodišča, Slavko Kores, Oton Polak in Janez Šibila
  • 1976: Maribor, Prodajna galerija ARS 2, Prodajna razstava del akademskega slikarja Otona Polaka
  • 1976: Maribor, Visoka ekonomsko-komercialna šola (VEKŠ), Oton Polak
  • 1982: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Oton Polak - Cvetlice (slike, risbe)
  • 1985: Kraljevo, Srbija, Narodni muzej, galerija Gospodar - Vasin Konak, Oton Polak - risbe
  • 1987: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Oton Polak (K)
  • 1988: Ljubljana, Moderna galerija, Oton Polak, retrospektiva (Z) (prenos 1988: Brežice, Galerija Posavskega muzeja)
  • 1988: Maribor, Razstavni salon Tehniške fakultete, Oton Polak
  • 1988: Tacen, Izobraževalni center RSNZ, Oton Polak
  • 1989: Gradec (Graz), Avstrija, Grazer Stadtmuseum, Oton Polak
  • 1992: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Oton Polak (Z)
  • 1996: Maribor, Galerija Žula, Oton Polak (K)
  • 1997: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Oton Polak 1978-1997 (K)
  • 1999: Ljubljana, Galerija Vodnikova domačija, Oton Polak (Z)
  • 2002: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Oton Polak. Risbe (Z)
  • 2002: Maribor, Galerija DLUM, Oton Polak (K)
  • 2002: Ptuj, Miheličeva galerija, Oton Polak (Z)
  • 2004: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Donacija Otona Polaka
  • 2012: Maribor, Galerija DLUM, Oton Polak. Slike 2010-2011 (Z)
  • 2019: Maribor, Galerija Hest, Oton Polak

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (K)
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava slovenskega slikarstva in kiparstva v Mariboru od 1918 do danes (K)
  • 1954: Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Konzerthaus, Slowenische Graphik der Gegenwart (K)
  • 1955: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Jubilejna likovna razstava (K)
  • 1955: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955 (K)
  • 1955: Berlin, Nemčija, Haus am Luetzowplatz, Slowenische Grafik der Gegenwarrt (K) (prenos 1955: Dortmund, Nemčija, Auslandsinstitut; 1955, Düsseldorf, Nemčija, Kunstmuseum; 1955, Frankfurt am Main, Nemčija, Universität)
  • 1956: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije (K)
  • 1956: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Jubilejna razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (K)
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna slovenska umetnost (K)
  • 1959: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del članov DSLU - pododbor Maribor (K)
  • 1961: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava DSLU - pododbor Maribor (K)
  • 1962: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, I. jugoslovanska razstava »Gozd in les v likovni umetnosti« (K)
  • 1963: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, Bogdan Čobal, Slavko Kores, Albin Lugarič, Oton Polak
  • 1963: Ljubljana, Moderna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1963 (K)
  • 1965: Beograd, Srbija, Umetnički paviljon Cvijeta Zuzorić, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1965 (K)
  • 1965: Ljubljana, Moderna galerija, DSLU (K)
  • 1966: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, DSLU pododbor Maribor (K)
  • 1966: Ljubljana, Moderna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1966 (K)
  • 1966: Slovenj Gradec, Umetnostna galerija, Mir, humanost in prijateljstvo med narodi (K)
  • 1967: Škofja Loka, Loški muzej, Dvajset let grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (Z)
  • 1967: Titograd (Podgorica), Črna gora, Umjetnički paviljon, DSLU 1967 (K)
  • 1967: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov
  • 1970: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU/Društva slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1970: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji (K)
  • 1971: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1972: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (Z)
  • 1973: Ljubljana, Mestna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov '73 (K, Z)
  • 1975: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej), Razstava del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Maribor (Z)
  • 1975: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU ob 30-letnici osvoboditve (K)
  • 1976: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU 1976 (K)
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU 1977 (K)
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani 13 udeležencev NOB (K)
  • 1978: Maribor, Razstavni salon Rotovž, DLUM 78/Društvo likovnih umetnikov Maribor '78 (K) (prenos 1978: Ljubljana, Mestna galerija)
  • 1979: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 25 let. Pridobitve 1969-1979 (K)
  • 1980: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Umetnostna galerija Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, 60 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru (K)
  • 1980: Maribor, Razstavni salon Rotovž, 1. jugoslovanski trienale Ekologija in umetnost (K)
  • 1980: Piran, Mestna galerija, Stari mojstri (K)
  • 1981: Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič (Jakopičeva galerija), DSLU. Zapis na papirju (K)
  • 1982: Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič (Jakopičeva galerija), DSLU. Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1984: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Eko. 2. jugoslovanski trienale Ekologija in umetnost (K)
  • 1984: Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič (Jakopičeva galerija), Razstava članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1988: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Slovenski likovni umetniki
  • 1988: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava študentov Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani iz let 1945-1951 (Z)
  • 1988: Maribor, Razstavni salon Rotovž, DLUM 13 Društvo likovnih umetnikov Maribor (K) (prenos 1988: Beograd, Srbija, Galerija Doma JNA)
  • 1988: Maribor, Galerija LM Festić, 10 gesel za človeka in umetnost
  • 1988: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Likovno življenje v Mariboru 1945-1955 (K)
  • 1989: Maribor, Galerija Ars, Predstavitev grafične mape mariborskih slikarjev
  • 1989: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Risba in skulptura (K)
  • 1990: Greenwich, Velika Britanija, Woodlands art gallery, Umetniki iz Reinickendorfa, Woolwicha in Maribora
  • 1990: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), DLUM/Društvo likovnih umetnikov Maribor (K)
  • 1990: Maribor, A-banka, Galerija LM v gosteh. Dela jugoslovanskih umetnikov (Z) (prenos 1990: Velenje, Galerija KC I. Napotnik; 1990, Koper, Galerija Loža; 1990-1991, Ptuj, Pokrajinski muzej 13 razstavišče na gradu)
  • 1992: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Srečanje treh mest. Greenwich-Reinickendorf-Maribor (K)
  • 1995: Maribor, Galerija Žula, O. Polak, Z. Jeraj, A. Lugarič, B. Zaplatil, J. Šubic
  • 1998: Maribor, Galerija Hest, Mala slika 13 mala plastika (K) (prenos 1998: Celje, Galerija Hest; 1998, Ljubljana, Galerija Hest)
  • 1998: Celje, Galerija sodobne umetnosti, Nagrajenci DLUM 1993-1998 (K)
  • 1999: Maribor, Galerija Hest, Zmago Jeraj, Ludvik Pandur, Oton Polak, Viktor Šest (K) (prenos 1999: Ljubljana, Galerija Hest)
  • 2000: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Nova postavitev stalne zbirke in razstava tihožitja iz fundusa UGM
  • 2001: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Stari Maribor v grafični podobi. Iz zbirke UGM
  • 2002: Ljubljana, Jakopičeva galerija, Zbirka Talum (K)
  • 2002: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Zbirka Galerije Žula (K)
  • 2007: Maribor, Galerija DLUM, Jubilanti 2007 (K)
  • 2009: Kranj, Gorenjski muzej, Majski salon 2009. Moja podoba (K)
  • 2009: Ljubljana, Mestna galerija, Risba na Slovenskem II. 1940-2009 (K) (prenos 2009: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)
  • 2009: Ljubljana, Mala galerija, Kako misliti partizansko umetnost? (K)
  • 2010: Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, Majski salon 2010. Prehojena pot (K)
  • 2010: Ljubljana, Cankarjev dom - galerija, Pod bikovo glavo. Hommage Mari Kralj, najstarejši živeči slovenski likovni umetnici (K)
  • 2012: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, EPK 2012. Skoraj pomlad. 100 let slovenske umetnosti
  • 2014: Ljubljana, Narodna galerija, Umetnost za nove dni. Slike iz Vladne umetnostne zbirke (K)
  • 2018: Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Knjižni ščitni ovitki iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje


Izobrazba

  • 1940-1941, Zagreb, Akademija za likovno umetnost
  • 1945-1948, Ljubljana, Akademija upodabljajočih umetnosti
  • 1948-1950, Ljubljana, Akademija upodabljajočih umetnosti, slikarska specialka
  • 1950-1952, Ljubljana, Akademija upodabljajočih umetnosti, grafična specialka

Imena učiteljev:

  • Krsto Hegedušič
  • Omer Mujadžić
  • Gojmir Anton Kos
  • Gabrijel Stupica
  • Božidar Jakac

Zaposlitev

  • 1952-1975, Maribor, Osnovna šola Janka Padežnika, likovni pedagog
  • 1952-1975, Maribor, Srednja strokovna šola za aranžerstvo, likovni pedagog

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • 1954-2011, Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor
  • 1968-1977, Maribor, upravni odbor Razstavnega salona Rotovž
  • 1968-1977, Ljubljana, upravni odbor in umetniški svet Društva slovenskih likovnih umetnikov

Slogovni oris:

moderna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Portret Mirka Šoštariča, 1941, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Vodnikov trg sejem, 1949-1950, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Stari Maribor, 1950-1952, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Obmorsko mesto, 1954, Maribor, zas. last
  • Teloh, 1956, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Strelišče, 1956, Maribor, zas. last
  • Obalna ulica, ok. 1956, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Gostilna, 1958, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Pokrajina v rdečem, 1959, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Predmestje, 1959, Maribor, zas. last
  • Naselje, 1960, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Ulica, 1960, Maribor, zas. last
  • Modre hiše, 1961, Maribor, zas. last
  • Ujete luči, 1962, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Parabola noči, 1962, Maribor, Mestna občina Maribor
  • Prilep - asociacija, ok. 1964, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Čebula in vrča, 1965
  • Mesto asociacija, 1966, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Passau, 1967, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Makedonija, 1970
  • Ladje I., 1970, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Stare ladje, 1971, Ljubljana, Moderna galerija
  • Cvetni šopek, 1974, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Makedonski motiv, 1977, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Cvetlice, 1982, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Kompozicija III., ok. 1986-1987, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Asociacija na Maribor II., 1989
  • Asociacija na Maribor III., 1990
  • Marina, 1990
  • Kompozicija v rumenem, 1991
  • Rdeče-črna gmota, 1991
  • Ladje, 1992
  • Čebula, 1992
  • Hiše, 1993
  • Svoboda, 1994
  • Begunci, 1994
  • Brez naslova, 1996
  • Asociacija na Železničarsko kolonijo, 1996
  • Predmestje, 1996
  • Brez naslova, 1997
  • Brez naslova, 2003, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Tihožitje, 2007, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Rdeče cvetje, 2007, Maribor, Umetnostna galerija Maribor


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Polak Oton.
  • http://razume.mg-lj.si/artist.php?id=3 (stanje 6. 7. 2017)
  • https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_Polak (stanje 9. 5. 2017)
  • http://www.ugm.si/razstave/oton-polak-slike-598/ (stanje 9. 5. 2017)

Literatura:

  • Branko HORVAT, Oton Polak slikar in grafik, Ljudska pravica, 14/10, 14. 3. 1953, str. 8.
  • Marjan TRŠAR, Aleksander BASSIN, Pokrajina v slovenskem slikarstvu. Sodobniki, Sinteza, 3, 1965, str. 30-47.
  • France FORSTNERIČ, Teta Ana je kriva 26 Sobotni intervju z akademskim slikarjem Otonom Polakom, Večer, 23/35, 11. 2. 1967, str. 16.
  • Pridobitve Umetnostne galerije Maribor 1969 131979 (avtorica besedila: Maja Vetrih), Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1979.
  • Sergej VRIŠER, Mesta in cvetlice. K slikam in risbam Otona Polaka v Salonu Rotovž, Večer, 38/45, 24. 2. 1982, str. 5.
  • Oton Polak (avtorja besedil: Peter Može, Meta Gabršek Prosenc), Maribor 1987.
  • Sergej VRIŠER, Retrospektiva z napovedjo. Razstava Otona Polaka v mariborski Umetnostni galeriji, Naši razgledi. Štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, 36/13, 10. 7. 1987, str. 392.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Oton Polak. Slike - risbe. Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotovž, september 1992, Maribor 1992.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Slikarjeva slika. Ob najnovejših delih Otona Polaka, Dialogi, 28/11, 1992, str. 82-83.
  • Mitja VISOČNIK, Skladnost likovnih izhodišč. Oton Polak v mariborskem Rotovžu, Delo, 34/221, 24. 9. 1992, str. 6.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Oton Polak. Slike 1996, Galerija Žula, Maribor 1996.
  • Milojka KLINE, Oton Polak. Slike 1987-1997, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1997.
  • Milojka KLINE, Likovni portreti Maribora, Mariborska knjiga (ur. Andrej Brvar), Maribor 1999, str. 413-427.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Risbe Otona Polaka v UGM, Večer, 58/110, 16. 5. 2002, str. 12.
  • Andreja BORIN, Ustvarjalna pot slikarja Otona Polaka. Maribor na Polakovi poti ni bil le z rojstvom pogojen kraj bivanja, Večer, 67/299, 27. 12. 2011, str. 12.
  • Srečko NIEDORFER, Oton Polak (1917-2011), Večer, 67/288, 13. 12. 2011, str. 14.


Osnovni podatki

Rojstvo 16. maj 1917, Maribor
Smrt 7. december 2011, Maribor
Spol: moški
Poklic: slikar, grafik, likovni pedagog
Slogovni oris: moderna umetnost

Delovanje

Čas: 2. pol. 20. st., zač. 21. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija