Samo Pajek je na mariborski Pedagoški akademiji pričel študij likovne pedagogike, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pa je zaključil študij slikarstva. Bil je član skupine mladih mariborskih umetnikov Mi, s katero je v prvi polovici 1990-ih razstavljal doma in v tujini. Je član mednarodne skupine FARO, s katero je leta 2004 sodeloval na simpoziju na Norveškem in razstavljal v več norveških mestih. Nekaj časa je bil honorarni sodelavec mariborske izpostave Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kot profesor likovne umetnosti je zaposlen na III. gimnaziji v Mariboru. Zapisan je ekspresivnemu likovnemu jeziku, ki ga določata intenzivna barvna skala in vitalistična poteza, kar spomni na dediščino modernizma, gestualnega in akcijskega slikarstva, v vsebini pa je moč razbrati nemirno obravnavo raznolikih motivov. Njegov opus obsega krajinske motive, sakralno in mitološko tematiko, simboliko štirih elementov in njim pripadajočih števil, v njegovih delih odmeva poglobljena avtorefleksija in odzivanje na doživljanje raznovrstnih izkušenj na intimni ravni. Temeljni element Pajkovih slik je barva, ki se v abstraktnih oz. abstrahiranih kompozicijah razgrinja v kontrastnih kombinacijah, na slikarsko podlago jo nanaša s hitrimi potezami bodisi pastozno bodisi lazurno v večplastnih nanosih. Mestoma je vključeval tudi tekstil in druge materiale, kar je stopnjevalo ekspresivnost del. Posebno mesto v njegovem opusu zavzema tudi svetloba, ki jo obravnava v različni intenziteti, s čimer ustvarja subtilne upodobitve in v bleščavi prežarjene kompozicije. Pogosto je zaznati eruptivno silo, ki vodi ustvarjalni proces in se izrisuje v spontani, mestoma krčeviti liniji ter nemirni obravnavi barvnih partij. V zgodnjem opusu je kompozicije dopolnjeval z napisi oz. črkami, ki so označevale glavni motiv in skupaj z izraznimi linijami tvorile likovno-grafične kompozicijske elemente. Večkrat je posegel po formi diptiha in triptiha, ki ju je uporabljal tudi za prostorske postavitve. V slednjih obravnava npr. vzorce sodobne potrošniške družbe in njenega odtujevalnega aparata, ki je človeka sicer oddaljil od narave, vendar ta še vedno hrepeni po pristnem stiku z njo (Eho, 2000). Njegov opus obsega še akvarele, kolaže, grafike in risbe. Udeležuje se likovnih kolonij in delavnic ter redno razstavlja doma in v tujini.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1993, Glazerjeva listina
- 1996, nagrada na Extemporu v Ljutomeru
- 1998, nagrada na Extemporu v Ljutomeru
- 2001, nagrada na Extemporu v Cirkovcih
- 2002, nagrada na likovni delavnici Paleta 2002 na Sladkem Vrhu
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
