Saša Bezjak je likovna pedagoginja, slikarka in kiparka. Po študiju likovne pedagogike v Mariboru je vpisala študij slikarstva na ljubljanski likovni akademiji in na isti ustanovi zaključila tudi specialistični študij kiparstva. Bila je likovna pedagoginja na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju (1999-2011), OŠ Radenci (2011) in OŠ Grad na Goričkem (2012). Vodi likovne tečaje za odrasle in otroke, udeležuje se kiparskih simpozijev in kolonij ter redno razstavlja doma in v tujini. Od leta 2013 kot strokovna sodelavka izvaja vaje na področju specialne didaktike na Oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko, kiparstvom, fotografijo, videom in performansom, ilustrirala je več knjig. Za njeno delo je značilen elementaren likovni jezik, kar je razvidno iz reduciranih ploskovitih kompozicij v slikah in risbah, medtem ko v kiparstvu posega po različnih materialih, tudi nekonvencionalnih, kot so npr. časopisni papir, ovojna folija, tekstil, in po najdenih predmetih, kot so leseni podstavki in kovinske konstrukcije. Za slikarska in risarska dela je značilna rudimentarna, ekspresivna in mestoma otroško učinkujoča risba, katere linija je bila v zgodnjih delih črna, kasneje se je obarvala in ki jo dopolnjujejo barvne ploskve, vse skupaj pa je večinoma umeščeno pred belo ozadje. Po njenih predlogah nastajajo vezenine z izvezenimi risbami na platnu oz. tekstilu, ki jih izdeluje njena mati. Večkrat preplete različne zvrsti, npr. risbo prenaša v kiparska dela in je osrednji del njenih performansov, v vezenine vključuje najdene predmete, npr. plastične igračke. Kiparska dela razkrivajo različne pristope, od abstraktnih objektov, ekspresivno oblikovanih del v glini, kombiniranja ženskih torzov in odlitkov umetničinega telesa z objet trouvé, do mavčnih odlitkov vreč, ki spomnijo na reizem, in pretanjenega oblikovanja časopisnega papirja v mehko valovite ploskve, ki učinkujejo kot koža. V delih obravnava intimno naglašene teme, kot so materinstvo, medosebni odnosi, spolnost, žensko telo, pri čemer je evidentna široka paleta človekove izkušnje bivanja, od radostnih trenutkov do bolečih, celo banalnih. Interpretacija motivov se giblje od liričnega in nevtralnega do intenziviranega z različnimi čustvenimi odzivi in stanji, ki pričajo o spontanem ustvarjalnem vzgibu in sledenju podzavestnemu toku.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 2008, nagrada za mentorstvo za najbolj izvirno otroško likovno delo na natečaju Umetnostne galerije Maribor
- 2012, 1. nagrada za risbo Žena na Mežanovih dnevih 2012 v Miheličevi galeriji Ptuj
Andreja Rakovec
(18. 7. 2014)
