Simon Tihec

Simon Tihec je bil eden od fotografov, ki so se predstavili na razstavi Fotografija mariborskega kroga leta 1971 v Mariboru in dolgoletni organizator fotografskega življenja v Mariboru. Prejel je naziv učitelj fotografije (1969), kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije (1974) in AFIAP (Artiste FIAP) (ok. 1974). Bil je večkratni predsednik Fotokluba Maribor (1961-1966, 1974-1978, 1985-1987) in v letih njegovega predsedovanja je Fotoklub Maribor postal eden najuglednejših fotoklubov v tedanji Jugoslaviji, katerega člani so dosegali vidne rezultate doma in v mednarodnem okolju. V mladosti se je s starši preselil v Maribor, med 2. svetovno vojno se je zaposlil na Nemški državni pošti v Gradcu. Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko, leta 1943 je bil na severni ruski fronti težko ranjen in izgubil je desno roko. Med leti 1943-1945 je študiral na Tehniški fakulteti v Gradcu, a je študij prekinil, saj se je želel vrniti domov. Zaposlil se je na Direkciji državnih elektrarn v Mariboru, leta 1950 pa je postal strokovni učitelj elektrotehnike na Srednji elektrogospodarski šoli v Mariboru. Bil je cenjen kot izjemen pedagog in je veliko prispeval k razvoju pedagoškega dela na področju elektrotehnike, bil je avtor več srednješolskih učbenikov elektrotehnike. Predano se je posvečal fotografiji, še zlasti po včlanitvi v Fotoklub Maribor, in užival izjemen ugled med svojimi kolegi. Bil je pobudnik in organizator razstav doma in v tujini, svoja dela je objavljal v številnih časopisih, revijah in drugih publikacijah (Večer, Delo, Naša žena, Jana, Antena, Ognjišče, Foto-kino revija, Dialogi, Foto Almanach International, Fotografie, Fotopost). Kot izjemen pedagog na področju fotografije je umetnost fotografije približeval številnim udeležencem fotografskih tečajev, ki jih je kot mentor izredne širine in znanja vodil v fotoklubu, podjetjih in šolah ter vzgojil vrsto novih fotografskih generacij. Bil je zaslužen za oživitev kulturnega sodelovanja v mednarodnem okolju, od sosednih držav in držav Evrope, do Afrike, Azije, Severne in Južne Amerike ter Avstralije. V času njegovega vodstva je Fotoklub Maribor razstavljal v osemdesetih slovenskih in jugoslovanskih krajih in več kot štiridesetih državah po celem svetu. Več let je bil član Občinskega izvršnega sveta Zveze organizacij za tehnično kulturo in pobudnik izgradnje umetnostnega paviljona, ki je bil realiziran 1993 kot Galerija DLUM. Razstavljal je po celem svetu in za svoje delo prejel vrsto priznanj in nagrad. Leta 1987 mu je Fotoklub Maribor podelil naziv prvega in edinega častnega predsednika. Ustvarjal je v črno-beli fotografiji, med motivi je prevladovala figuralika, osredotočal se je na portretne in žanrske upodobitve, pri čemer je kot nevsiljivi kronist beležil pristnost v medčloveških odnosih in v posamezniku. Naglašal je psihološko plat portretirancev, k čemur je doprinesla tudi pretehtana umestitev v okolje, npr. naravo, urbani prostor in prevozna sredstva, v katerih sedijo portretiranci, in z uporabo ustreznega izreza večkrat naglasil njihovo izoliranost in osamljenost. Zajel je tudi čustvene odzive, npr. otožnost in jok, ter trenutke minljivosti in osvetlil posameznika v luči človeške krhkosti in ranljivosti. V pristopu k izbranim temam je razviden pretanjen posluh za ovekovečenje motivov, ki budijo empatijo in sočutje ter na ta način komunicirajo z gledalcem. Obenem pa je v njegovem opusu najti humorno naglašena dela, otroško igrivost in brezskrbnost. Posvečal se je tudi motivom kmečkega dela in tematiki gradbišč, narave in morja. Njegova paleta je bila v primerjavi s fotografi, ki so razstavljali na razstavah Fotografija mariborskega kroga, svetlejša, v posameznih delih je spretno uskladil svetlo-temni kontrast in ga privedel do elegantne redukcije, ki se približuje fotografiki (npr. Manekenka, 1969). Med portretiranci najdemo tudi njegovega brata kiparja Slavka Tihca. Spremljal je njegov umetniški razvoj v vseh ustvarjalnih obdobjih in s fotografijami opremil kiparjevo monografijo Kronologija nekega nastajanja (1980), ki opus Slavka Tihca predstavi skozi mojstrski fotografski zapis. Ravno tako je leta 1976 s fotografijami opremil monografijo o Tihčevem spomeniku NOB v Mariboru, ki jo je Mestna občina Maribor namenila za protokolarno darilo.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

(izbor)

  • 1964, nagrada revije Fotospot na mednarodnem fotografskem natečaju
  • 1966, srebrna Puharjeva medalja
  • 1966, bronasta Puharjeva medalja na 10. republiški razstavi umetniške fotografije
  • 1966, 1. nagrada na vsejugoslovanski fotografski razstavi v Vršcu
  • 1966, zlata plaketa Foto-kino zveze Jugoslavije
  • 1966, priznanje Foto-kino zveze Jugoslavije
  • 1966, priznanje Sveta ljudske tehnike Jugoslavije
  • 1967, srebrna medalja Borisa Kidriča za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture predsedstva Ljudske tehnike Jugoslavije
  • 1967, 1. nagrada na mednarodni fotografski razstavi na Madžarskem
  • 1967, častna plaketa na mednarodni fotografski razstavi Vom gluck des Menschen ob 50-letnici oktobrske revolucije v Berlinu
  • 1968, 3. nagrada na vsejugoslovanski fotografski razstavi v Beogradu
  • 1968, priznanje Mencao Monrosa za fotografijo na I. mednarodnem salonu umetniške fotografije v Pocos de Caldas v Braziliji
  • 1969, 2. nagrada na vsejugoslovanski fotografski razstavi v Skopju
  • 1969, srebrna medalja za posamezno fotografijo na 5. medklubski razstavi fotografije v Mariboru
  • 1969, častni naziv učitelj fotografije Foto-kino zveze Slovenije
  • 1969, posebna nagrada na mednarodni fotografski razstavi v Čilu
  • 1969, nagrada na mednarodni fotografski razstavi v Kaposvaru
  • 1971, 1. nagrada na mednarodni fotografski razstavi v Bukarešti
  • 1971, srebrna medalja na fotografski razstavi Foto-kino kluba Maribor
  • 1971, pohvala za fotografijo na IV. intertehnološki medklubski razstavi umetniške fotografije Fotokluba Tehnolog Unis v Beogradu
  • 1972, 1. nagrada na vsejugoslovanski fotografski razstavi v Beogradu
  • 1972, 1. nagrada na vsejugoslovanski tematski razstavi v Sisku
  • 1972, zlata Puharjeva medalja na XV. republiški razstavi umetniške fotografije
  • 1973, srebrna medalja na mednarodni razstavi Pentacon 1973
  • ok. 1974, naziv AFIAP (Artist FIAP) Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP)
  • 1974, srebrna plaketa Foto-kino zveze Vojvodine na 18. pokrajinski fotografski razstavi Sombor
  • 1975, zlata medalja Borisa Kidriča za posebne zasluge v širjenju tehnične kulture
  • 1975, nagrada na mednarodni fotografski razstavi v Szombatelyju na Madžarskem
  • 1975, Red dela s srebrnim vencem
  • 1977, nagrada na III. bienalu umetniške fotografije Europa 77 v Španiji
  • 1979, Red dela z zlatim vencem
  • 1979, 3. nagrada na 6. razstavi fotografij in diapozitivov v Bački Topoli
  • 1979, srebrna medalja na mednarodni fotografski razstavi Andora 79
  • 1980, zlata plaketa na vsejugoslovanski fotografski razstavi v Beogradu
  • 1980, srebrna medalja na II. mednarodnem bienalu umetniške fotografije v Pili na Poljskem
  • 1986, posebno priznanje Fotokluba Maribor ob 50-letnici kluba
  • 1986, priznanje za dolgoletno delo in prispevek k razvoju in napredku tehnične kulture Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije
  • 1987, častni predsednik Fotokluba Maribor

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

  • 1969: Beograd, Srbija, Salon fotografije, Simon Tihec in Peter Lešnik
  • 1973: Maribor, Mali razstavni salon Rotovž, Simon Tihec. Portreti (Z)
  • 1976: Maribor, Razstavišče v otroški bolnišnici, Simon Tihec. Iz otroške bolnišnice
  • 1994: Maribor, Fotogalerija Stolp, Simon Tihec, 1921-1991

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1965: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, IX. republiška razstava umetniške fotografije (K)
  • 1968: Pocos de Caldas, Brazilija, ni podatka o razstavišču, I. mednarodni salon umetniške fotografije  
  • 1970: Zemun, Srbija, Galerija Muzeja Zemun, VI. međuklubska izložba fotografije (K)
  • 1971: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Fotografija mariborskega kroga
  • 1971: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej), Mariborski krog (Z)
  • 1971: Beograd, Srbija, ni podatka o razstavišču, IV. intertehnološka medklubska razstava umetniške fotografije Unis
  • 1972: Eindhoven, Nizozemska, ni podatka o razstavišču, Fotomundi 72 (K)
  • 1973: Ljubljana, Razstavišče Arkade, XV. republiška razstava fotografije
  • 1974: Murska Sobota, Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka (Delavska univerza Murska Sobota), Fotografija mariborskega kroga (Z)
  • 1975: Vrhnika, Dom JLA, XVIII. republiška razstava fotografij
  • 1976: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Fotoklub Maribor 1936-1976 (K)
  • 1977: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, Dnevi slovenske fotografije in amaterskega filma Slovenj Gradec '77 (K)
  • 1977: Kranj, Gorenjski muzej Kranj, Avtoportret v fotografiji (K)
  • 1978: Ljubljana, Magistrat, Razstava Foto treh dežel in razstava fotografij ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav (K)
  • 1978: Puyallup, ZDA, ni podatka o razstavišču, Northwest International Exhibition of Photography (K)
  • 1980: Koprivnica, Hrvaška, Galerija Koprivnica, Izložba fotografija Podravka '80 (K)
  • 1986: Kranj, Mala galerija, Čas, v katerem živimo (Z)
  • 1986: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Fotoklub Maribor 1936-1986. Razstava fotografij v jubilejnem letu (K)
  • 1993: Maribor, Fotogalerija Stolp, Fotografija mariborskega kroga (Z)
  • 1996: Maribor, Fotogalerija Stolp, Mojstri Fotokluba Maribor
  • 1997: Ljubljana, Cankarjev dom, Fotoklub Maribor 1936-1996 (K)
  • 2005: Maribor, Fotogalerija Stolp, Fotografija mariborskega kroga (K) (prenos 2006: Murska Sobota, Galerija Murska Sobota)
  • 2005: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Kabinet slovenske fotografije. Izbor iz zbirke (K)
  • 2008: Ljubljana, Ljubljanski grad, Iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju (K)
  • 2014: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 60! Panorama. Razstava zbirke UGM ob 60. obletnici (Z)


Izobrazba

  • 1934-1937, Maribor, državna realna gimnazija
  • 1937-1941, Ljubljana, Državna tehniška srednja šola 

Zaposlitev

  • 1941-1943, Gradec (Graz), Avstrija, Nemška državna pošta, poštni uradnik
  • 1947-1950, Maribor, Direkcija državnih elektrarn Slovenije, državni uradnik
  • 1950-1986, Maribor, EGŠC - Srednja elektrogospodarska šola, strokovni učitelj in predavatelj elektrotehnike

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

1958-1991, Maribor, Fotoklub Maribor


Slogovni oris:

moderna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Kdo bo prej pri Dravi, 1958
  • Pivci, 1960, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Njegov veliki dan (Mladi Chaplin), 1962, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Olga, 1966
  • Objem sočutja (Slovo II), 1966, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Manekenka, 1969
  • Dama v gozdu, 1970, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Dekle ob zidu (Dekle (pred zidom)), 1970, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Dekle ob zidu (Dekle (pred zidom)), 1970, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Dekle v avtomobilu, 1972
  • Simona, 1972
  • Iz otroške bolnišnice 1-8, 1976


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija MAO, hemeroteka, Simon Tihec.
  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Simon Tihec.
  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Mariborski krog.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Simon Tihec.
  • Zasebni arhiv Judite Tihec.

Literatura:

  • Simon TIHEC: Velik uspeh mariborskih fotografov, Večer, 28/173, 1972, str. 6.
  • Vladimir GAJŠEK, Družabno in družbeno. Ob razstavi umetniških fotografij Simona Tihca v Malem salonu Rotovž,  Večer, 29/223, 1973, str. 5.
  • Dragiša MODRINJAK, Kamera sredi življenja. Ob razstavi umetniških fotografij Simona Tihca v Malem salonu Rotovž,  Delo, 15/262, 1973, str. 6.
  • Simon Tihec 1921-1991 (avtor besedila: Bogo Čerin), Fotogalerija Stolp, Maribor 1994.
  • Mojca PRIJATELJ, Fotografija mariborskega kroga, diplomska naloga, Maribor 1996.
  • Mariborski krog (ur. Branimir Ritonja), Maribor 2005.


Osnovni podatki

Rojstvo 22. julij 1921, Drnovo pri Krškem
Smrt 28. oktober 1991, Maribor
Sorodstvene vezi: brat kiparja Slavka Tihca
Spol: moški
Poklic: fotograf
Slogovni oris: moderna umetnost

Delovanje

Čas: druga polovica 20. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija