Štefan Galič spada med najpomembnejše slovenske grafike zadnje tretjine 20. st. Razvil je prepoznaven slog neodvisno od aktualnih umetnostnih tokov, zlasti je bil znan po mojstrsko izdelanih barvnih lesorezih, ki so mu prinesli mednarodno priznanje. Bil je eden zadnjih študentov Rika Debenjaka in Marjana Pogačnika na ljubljanski likovni akademiji, že od vpisa dalje ga je zanimala grafika, čemur je botrovala odločitev za specialistični študij grafike, kar je leta 1974 okronal s prejemom študentske Prešernove nagrade za grafični list Obraz XX (1973). Ukvarjal se je z barvnim linorezom, litografijo, jedkanico in barvnim lesorezom, ki se mu je posvečal zlasti od začetka 1980-ih dalje. Med najbolj znanimi cikli so Metulji, ki so v presledkih nastajali med leti 1973 in 1982, Violine (1974-1984), Blummen / Blumchen (1983), Zapisi (1984-1989), Pokrajine (1986) in Fosili (1989-1996). Izdal je šest grafičnih map Fosili v tehniki barvnega lesoreza (1992-1996). Medtem ko zgodnje grafike zaznamuje zapolnjenost formata s stiliziranimi figurami, razklanimi violinami in raznovrstnimi predmeti ter znaki, se v poznejših grafikah kompozicije zreducirajo na izbrane motive metuljev, violin in fosilov, ki v povečanem merilu obvladujejo format. Vtis monumentalnosti stopnjujejo posamezni grafični listi velikih dimenzij. Vsebina njegovih del se giblje med melanholičnim občutenjem sveta in fascinacijo nad naravnimi strukturami. Metulje, Galičev priljubljen motiv, simbol človeške duše in preporoda, obravnava kot skupek barvitih ploskev in raznovrstnih form ali pa jih upodobi ujete v vitrine, kot prispodobo krhke lepote in narave, podvržene neizprosni volji racionalnega, posedovanju nagnjenega sveta. Metulje je umetnik zbiral in gojil, v pestri barvni lestvici njihovih kril je našel navdih za barvno tonaliteto svojih del, prijatelji so mu nadeli vzdevek Lepke, madžarsko metulj. Forma metulja in bube odzvanja v violini, glasbilu, ki ga je umetnik igral v mladosti in ga v pretanjenih barvnih tonih prenašal v grafiko ter z razklano oz. fragmentarno formo naglasil melanholično noto. Pomembno prelomnico v grafičnem opusu predstavlja cikel Zapisi z abstrahirano formo in poudarjeno strukturo lesa in njegovih likovnih kvalitet. Vrhunec Galičevega dela predstavlja cikel Fosili, v katerem se arhaično prepleta z minljivostjo in se stopnjuje z vedno bolj dramatično formo razcefranih in razpadajočih struktur lesa in kosti. Fosili razkrivajo izostren občutek za barvne prehode in obdelavo matrice do skrajnih meja, ki jih dopušča tehnika lesoreza. Galič je v svojem grafičnem opusu posebno pozornost namenjal teksturi matrice, pri čemer se izrisuje dvojnost med ročno obdelavo in naravno strukturo lesa z letnicami in lesno maso, ki se razkriva v ozadju oz. motivih in obenem priča o umetnikovi veliki navezanosti na naravo. H končnemu učinku odtisa je prispevala tudi uporaba različnih vrst papirja, npr. riževega. Poleg grafike se je ukvarjal še s slikarstvom, ilustracijo in grafičnim oblikovanjem. V slikarstvu se je posvečal zlasti krajini, v katere je občasno vključil motiv metulja, posamezna dela ok. 1980 so nastala v slogu fotorealizma. Za svoje grafično delo je prejel vrsto nagrad doma in po svetu, njegova dela so v številnih umetniških zbirkah. Galičev atelje je bil leta 1998 razglašen za kulturnozgodovinski spomenik, ki se med drugim ponaša z umetnikovo etnografsko zbirko orodja, posodja in drugih predmetov ter domoznansko zbirko, ki je znana po razglednicah Dolnje Lendave. V Galeriji - Muzeju Lendava na lendavskem spodnjem gradu je od leta 2008 na ogled njegova spominska soba z grafikami in zbirko metuljev. Po umetniku so poimenovali štipendije, ki jih od leta 1999 podeljuje Ustanova Štefana Galiča podiplomskim študentom iz Lendave, ki hkrati delujejo v domačem okolju.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1969, prva nagrada 8. marec
- 1973, odkupna nagrada Pannonia '73 v Sombotelu
- 1974, študentska Prešernova nagrada Akademije za likovno umetnost
- 1975, prva nagrada Ex libris v Ljubljani
- 1981, velika premija Pannonia '81 v Sombotelu
- 1984, premija Radenske
- 1986, nagrada The Hanga Annual '86 v Tokiu
- 1987, nagrada 2. grafičnega bienala v Wakayami
- 1987, nagrada The Hanga Annual '87 v Kanagawi
- 1989, Grand Prix na 1. bienalu slovenske grafike Otočec
- 1991, odkupna nagrada Umetnostne galerije Maribor
- 1991, priznanje za kakovost Muzeja moderne umetnosti na 4. bienalu grafike v Wakayami
- 1991, priznanje za kakovost Muzeja moderne umetnosti na 5. mednarodnem bienalu grafike v Taipeju
- 1992, nagrada Ex Aequo na 12. mednarodnem bienalu lesoreza in gravure v les v Banski Bystrici
- 1993, priznanje za kakovost Muzeja moderne umetnosti na 5. bienalu grafike v Wakayami
- 1993, velika nagrada 1. mednarodne razstave male grafike Mini Print
- 1993, nagrada DSLU na 20. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani
- 1994, častno priznanje na Triennale mondiale d'estampes petit format v Chamaliéresu
- 1995, priznanje za kakovost na 3. mednarodnem grafičnem trienalu Kochi v Osaki
- 1995, častno priznanje na 13. mednarodnem trienalu lesoreza in gravure v les '95 v Banski Bystrici
Andreja Rakovec
(22. 7. 2014)
