Stojan Batič

Stojan Batič je eden najpomembnejših kiparjev 20. st. na Slovenskem. Njegov obsežen opus vključuje spomenike, fontane, javno plastiko, portrete, opremo ladij, malo plastiko, risbo, grafiko, ilustracijo in slikarska dela. Kiparjevo mladost je zaznamovalo delo v Rudniku Trbovlje. Sprva je delal kot tehnični risar v rudniški jamomernici, zatem so ga zaradi upora, da bi govoril nemško, kazensko premestili v rudniško šolo, kjer je delal v rudniku. Leta 1944 se je pridružil partizanom Kozjanskega odreda, kjer je bil aktiven v krogu kulturnikov, bil je referent za likovno umetnost v Kajuhovem klubu IV. operativne cone. V partizanskih letih je ustvaril nekaj malih plastik in risb, ki se niso ohranile. Po vojni je bil v prvi generaciji študentov novoustanovljene akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je na dodiplomskem študiju pri Borisu Kalinu pridobival znanje na področju realističnega portreta, akta in oblikovanja kamnite plastike, študij v kiparski specialki pri Frančišku Smerduju pa ga je obogatil predvsem na področju male plastike. Že med študijem se je posvečal spomeniški plastiki na temo NOB, kjer je upošteval načela realističnega modeliranja in patetičnih vsebinskih formul. 1950-ta so zaznamovala študijska potovanja, na katerih je odkrival kiparstvo preteklih stoletij in sodobnega časa, kar mu je pomagalo pri preoblikovanju lastnega sloga konec 1950-ih: na potovanju po Italiji leta 1953 je spoznaval dela italijanskih figuralnih kiparjev, na razstavah Beneškega bienala v letih 1954 in 1955 si je ogledal zlasti dela italijanskih kiparjev figuralikov, na krajšem potovanju v Parizu leta 1954 so ga pritegnila Rodinova dela in obiskal je Ossipa Zadkina, leta 1956 je s študijsko štipendijo odšel v Pariz in se leta 1958 za štiri mesece vrnil v Zadkinov atelje, kar je še dodatno vplivalo na njegovo nadaljnje delo. V letih 1958-1959 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije, leta 1960 je bil izvoljen za poslanca v kulturno-prosvetnem zboru RS. Prizadeval si je za izboljšanje položaja umetnikov s štipendijami in pokojninami, na primeru dobrih praks iz tujine, zlasti Dunaja, si je prizadeval za zakon, ki bi določal, da se en odstotek vrednosti novogradenj nameni za likovna dela, ki bi se tako vključila v stavbe, kar pa ni bilo uzakonjeno. Bil je tudi delegat fundacije Moša Pijade. Občini Trbovlje je kipar poklonil opus male plastike in leta 1988 so v Zasavskem muzeju odprli Batičev salon s stalno postavitvijo del iz donacije. Redno je razstavljal doma in v tujini, leta 1964 se je udeležil kiparskega simpozija Forma viva v Seči pri Portorožu. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Njegova dela hranijo v muzejskih in galerijskih zbirkah doma in na tujem. V njegovem ateljeju so se izobraževali kiparji, med njimi npr. Matjaž Počivavšek in Boris Prokofjev, ki so pridobili zlasti tehnično znanje, kot je izdelava konstrukcij spomenikov in izračun statike. Batič je zapisan figuraliki, v posameznih kiparskih ciklih prehaja v abstrakcijo, vendar se naposled vrne k figuri. Njegov kiparski opus obsega dela v tradicionalnih kiparskih materialih, kot so bron, kamen in glina ter izjemoma les, za posamezne cikle male plastike pa je uporabljal tudi nekonvencionalna materiala lignit in steklo. Ustvarjal je monumentalno in malo plastiko, izdelal je vrsto perforiranih reliefov, s katerimi je opremil več stavb in ladij, zmodeliral je več drobnih plastik, ki jih podeljujejo kot nagrade (npr. za Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je oblikoval miniaturno doprsje Julija Betteta, za Mestno občino Ljubljana miniaturni kip kmečkih puntarjev po spomeniku, posvečenemu kmečkim uporom na ljubljanskem gradu). Monumentalna plastika obsega spomenike, posvečene NOB, zaslužnim posameznikom in zgodovinskim dogodkom, in javno plastiko, ki črpa iz literarne vsebine, motivike delavcev in rudarjev, nastajali so tudi reliefi velikih dimenzij. V spomeniški plastiki je po začetnem obdobju realizma in socrealizma konec 1950-ih naredil preobrat in vanjo vpeljal stilizirano formo, ki temelji na sledečih značilnostih: geometričnih oblikah, kompoziciji, ki se razvija iz središčnega bloka, bogato strukturirani površini z grafizmi, deskriptivnost in narativnost iz zgodnjega obdobja so zamenjali simbolika in ekspresivni poudarki. Točko preloma v razvoju spomeniške plastike predstavlja Spomenik padlim borcem NOB v Logatcu (1958), zasnovan kot rimski miljni kamen s skupino stiliziranih figur, ki ne presegajo kiparskega bloka, temveč tvorijo trdno zraščeno jedro s poudarjenimi vogalnimi liki, ki s stilizacijo in redukcijo detajlov pridobijo na izpovedni moči. Veliko poznejših del izhaja iz kompozicije logaškega spomenika, kjer figuralna skupina tvori jedro kompozicije (npr. Spomenik kmečkim uporom v Ljubljani, Spomenik odpora v Nabrežini pri Trstu, Lepa Vida, Spomenik padlim borcem NOB v Šentjanžu, kiparska skupina na spomeniku v Dražgošah, Štirje srčni možje). V spomeniški in drugi javni plastiki večkrat odmevajo kompozicije, ki jih je Batič razvil v mali plastiki, npr. v spomeniku Svobodi in miru na Poljani odmeva cikel Eksplozije. Je tudi avtor številnih portretov, upodobil je številne politike, narodne heroje, umetnike, literate, znanstvenike in druge zaslužne posameznike, naredil je preko osemdeset zasebnih portretov. V portretistiki je dosledno gojil realizem. V 1960-ih je s svojimi deli opremil osem ladij (eno tujo in sedem slovenskih), ki so jih zgradili v Pulju. Pri opremi je Batič upošteval ime ladje, poimenovane po izbranem slovenskem kraju, in izbral motive iz zgodovine, mitologije in narodopisja, ki so se navezovali na posamezni kraj, zato ta dela veljajo kot predhodna faza ciklom z literarno vsebino v kiparjevi mali plastiki. Mala plastika predstavlja področje kiparjeve ustvarjalne svobode in izrisuje razvojni lok njegovega sloga skozi več ciklov: dekliški akti, Rudarji, Harlekini, Satiriada, Eksplozija, Tragos, Aura Slovenica, Slovenski miti in legende, Gilgameš, Evropske legende, Itaka. Vsebino za večino ciklov je Batič črpal iz literature in mitologije. Zgodnje obdobje zaznamuje cikel dekliških aktov, kjer je čutiti odmeve Smerdujevih del, hkrati pa Batič prida svoje oblikovne rešitve, kot je značilna disproporcionirana figura z drobno glavo in velikim, mehko modeliranim telesom z razpotegnjenimi okončinami. Figure so razgibane, tudi ko so upodobljene v sedečem položaju, so polne dinamike: v prekrižanih rokah in nogah ter zasukih glave se ustvarja kompleksna vsota križajočih se diagonal, težišče figure se večkrat prestavlja iz središča na rob celote. Konec 1950-ih izoblikuje enega svojih najbolj prepoznavnih motivov - rudarja, s katerim se poslovi od zgodnjega obdobja realizma in dekliških aktov. Cikel Rudarji (kipar ga imenuje tudi Mojim rojakom trboveljskim rudarjem) predstavlja enega od vrhuncev njegovega opusa in leta 1960 je zanj prejel Prešernovo nagrado. Na stilizirano figuro rudarja lahko zremo kot na rezultat Batičevih kiparskih raziskovanj v 1950-ih. Rudarja prekriva bogato strukturirana površina z mrežastimi detajli, vrezninami, zrnatim in hrapavim rastrom. Kot junak tedanjega časa deluje herojsko in obenem prvobitno kot lik, ki prihaja iz podzemlja in zato v sebi nosi nekaj skrivnostnega, pradavnega. Za več del z rudarsko motiviko je Batič uporabil lignit in tako domiselno povezal vsebino in material. V lignitu je odkrival lepoto tekstur, odlomov in zalomljenih linij, ki jih je vključeval v kompozicije. V posameznih delih je posegel v abstrakcijo, z vključevanjem različnih predmetov oz. objets trouves, kot so rudarska oprema in orodje ter predmeti iz vsakdanjega življenja, pa je ustvaril svojo različico popartističnih objektov. V ciklu Satiriada se vrne k figuraliki, gre za cikel z literarno vsebino, saj izhaja iz grške mitologije, in sicer se osredotoči na erotične vsebine. Osamel eksperiment v Batičevem kiparstvu predstavlja cikel Eksplozije, katerega izvedba je bila tehnično zelo zahtevna, saj gre za stekleno plastiko, narejeno s tehniko pihanja stekla in trganja robov steklene posode, pri čemer se celota formira okrog bronastega izstrelka, ki se je zajedel v njeno osrčje. K tematiki eksplozije je kiparja privedla tedanja napeta situacija v svetu z vietnamsko vojno na čelu, ko je nasilno uničenje človeštva ponovno postalo realna grožnja. Vrhunec Batičeve male plastike predstavlja cikel Tragos, v katerem je kipar zajel protagoniste Evripidovih, Ajshilovih in Sofoklejevih tragedij. S poglobljenim študijem junakov, njihovih značajev in dramatičnih usod je ustvaril unikaten zapis človeške narave, ujete v neizprosno igro usode. V likih je izrazil njihovo bolečino, nemoč, razklanost med dolžnostjo in lastnimi občutki, neuklonljivost in ponos. Njihovo burno notranje doživljanje je zajeto v diagonalah in zalomljenih linijah teles, njihova odločenost, da uresničijo svoj namen ne glede na vse, in trdnost se odražata v statičnih celotah, ki mestoma asociirajo na stebre. Reprodukcije del iz cikla Tragos so uporabili kot ilustracije k slovenski izdaji Sofoklejevih dram Antigona in Kralj Ojdipus. K antični literaturi se je Batič vrnil še v dveh ciklusih: Gilgameš, kjer je v tehniki obarvane terakote obravnaval prizore iz sumerskega epa o pogumnem kralju Gilgamešu, in Itaka, kjer se je posvetil Homerjevi Odiseji. Obravnaval pa je tudi motive iz slovenske literature in zgodovine. Uvod v cikel Aura Slovenica predstavlja relief Ustoličenja slovenskih knezov, cikel pa se osredotoči na Celjske grofe. V ciklu Slovenski miti in legende je obravnaval junake iz slovenskega ljudskega slovstva in literature, v ciklu Evropske legende pa znane junake iz zakladnice evropske literature. V Batičevem opusu najdemo tudi risbe in ilustracije, ki jih odlikuje tekoča linija, ob kiparskih delih je večkrat razstavil tudi risarske osnutke. V mladosti se je posvečal tudi slikarstvu, slike je leta 1945 razstavil skupaj s kiparskimi deli na razstavi borcev v Ljubljani, vendar se je z vstopom na akademijo usmeril v kiparstvo.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

  • 1945 - 1946, nagrada akademije za najboljšo modelirano glavo
  • 1955, plaketa I. bienala mediteranskih dežel v Aleksandriji
  • 1960, Prešernova nagrada
  • 1961, nagrada Morgan's v Riminiju
  • 1962, nagrada za likovna dela ob 20. obletnici revolucije
  • 1963, nagrada za kiparstvo Salon 63 na Reki
  • 1964, nagrada za kiparstvo, podeljena v Trbovljah
  • 1966, nagrada Vstaje slovenskega naroda za leto 1966 za spomenik revolucije v Zagorju ob Savi
  • 1973, nagrada sklada Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije za kiparstvo, podeljena v Beogradu
  • 1975, Prvojunijska nagrada v Trbovljah
  • 1975, nagrada mesta Ljubljana 1975 za posebne uspehe na področju kulture
  • 1978, Župančičeva nagrada
  • 1987, nagrada Tončke Čeč v Trbovljah

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1952: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stojan Batič
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Debenjak - Batič. Razstava grafik in drobne plastike
  • 1955: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Batič - Kobe (K)
  • 1957: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Stojan Batič, Lojze Spacal (K)
  • 1959: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Stojan Batič. Ciklus Rudarji
  • 1962: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stojan Batič (K)
  • 1962: Beograd, Srbija, Galerija Doma JNA, Stojan Batič. Skulpture i crteži
  • 1965: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stojan Batič (K)
  • 1972: Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, Stojan Batič. Razstava 1959-1972 (K)
  • 1974: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stojan Batič (K)
  • 1976: Škofja Loka, Loški muzej, Razstavljajo Stojan Batič - Boris Kobe - Ive Šubic, avtorji spomenika dražgoški bitki (K)
  • 1977: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stojan Batič. Steklo in bron
  • 1978: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stojan Batič (K)
  • 1980: Tržič, Razstavni paviljon, Stojan Batič. Eksplozija
  • 1980: Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Aula Slovenica, Stojan Batič. Mala plastika
  • 1984: Nancy, Francija, Musée des Beaux-Arts, Stojan Batič. Tragos
  • 1984: Pariz (Paris), Francija, Jugoslovanski kulturni center, Stojan Batič. Tragos
  • 1984: Ljubljana, Moderna galerija, Stojan Batič. Cikel Tragos (K)
  • 1985: Dunaj (Wien), Avstrija, Zentralsparkasse, Stojan Batič. Tragos
  • 1986: Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, Stojan Batič. Razstava plastik in risb iz cikla Tragos
  • 1987: Wiesbaden, Nemčija, Nassauischer Kunstverein, Stojan Batič. Tragos
  • 1988: Ljubljana, Galerija Ars, Stojan Batič
  • 1988: Ljubljana, Galerija Smelt, Stojan Batič (Z)
  • 1988: Trbovlje, Batičev salon (Zasavski muzej Trbovlje), Stojan Batič. Stalna razstava (K)
  • 1991: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Stojan Batič. Aura Slovenica (K)
  • 1991: Slovenj Gradec, Galerija Likovnih umetnosti, Stojan Batič. Razstava skulptur v čast Ossipu Zadkinu (Z)
  • 1993: Ljubljana, Cankarjev dom, Stojan Batič. Slovenski miti in legende (K)
  • 1995: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Stojan Batič. Pregledna razstava (K)
  • 1997: Ljubljana, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Stojan Batič. Slovenski umetnik sreča Gilgameša (K)
  • 1999: Ljubljana, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Stojan Batič. Evropske legende (K)
  • 1999: Ljubljana, Poslovni center Mercator, Stojan Batič (K)
  • 2000: Velenje, Galerija Gorenje, Stojan Batič. Evropski miti in legende
  • 2000: Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, Stojan Batič. Evropske legende (K)
  • 2001: Ljubljana, Cankarjev dom, Stojan Batič. Skulptura z naslovom Krst pri Savici
  • 2001: Kanal ob Soči, Galerija Rika Debenjaka, Stojan Batič. Skulpture iz cikla Gilgameš in Evropske legende
  • 2001: Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, Stojan Batič. Slovenski umetnik sreča Gilgameša (Z)
  • 2005: Ljubljana, Cankarjev dom, Stojan Batič. Itaka (K)
  • 2011: Velenje, Muzej premogovništva, Stojan Batič. Rudarji (Z)

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (K)
  • 1955: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955 (K)
  • 1955: Aleksandrija (Iskenderia), Egipt, Musée des Beaux-Arts, Premiere biennale de la Mediterranee (K)
  • 1956: Milano, Italija, Famiglia artistica Milanese, Giovani artisti Jugoslavi (K)
  • 1956:  Ljubljana, Jakopičev paviljon, Jubilejna razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (K)
  • 1956: Pariz (Paris), Francija, Musée Rodin, Exposition internationale de la sculpture contemporaine
  • 1956: Reka (Rijeka), Hrvaška, Galerija likovnih umjetnosti, Salon 56. Suvremeno slikarstvo i kiparstvo (K)
  • 1956: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna jugoslovanska umetnost (K) (prenos: Rim (Roma), Italija, Galleria nazionale d'arte moderna)
  • 1957: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Grafika in plastika 1957 (K)
  • 1958: Pistoia, Italija, Museo civico, Settimana dell'arte moderna. L'Arte slovena contemporanea (K)
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna slovenska umetnost (K)
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Avtoportret na Slovenskem (K)
  • 1958: Beograd, Srbija, Mali Kalemegdan, Savremeni slovenački likovni umetnici (K)
  • 1959: Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija, Umjetnost u revoluciji. Izložba likovnih umjetnika Jugoslavije (K)
  • 1960: Beljak (Villach), Avstrija, Paracelsussaal (Mestna hiša), Moderne Graphik und Plastik aus Slowenien (K)
  • 1960: Bruselj (Bruxelles), Belgija, ni podatka o razstavišču, Conflits sociaux dans les arts plastiques depuis Goya jusq'à nos jours
  • 1961: Wiesbaden, Nemčija, Städtisches Museum, Neue jugoslawische Kunst (K) (prenos: Braunschweig, Nemčija, Städtisches Museum; Essen, Nemčija, Museum Folkwang; Aachen, Nemčija, Sürmondt Museum; Karlsruhe, Nemčija, Badischer Kunstverein)
  • 1961: London, Velika Britanija, Tate gallery, Contemporary Yugoslav Painting and Sculpture (K) (prenos: Coventry, Velika Britanija, Herbert art gallery; Kingston-upon-Hull, Velika Britanija, Ferens art gallery; Brighton, Velika Britanija, Brighton art gallery)
  • 1961: Beograd, Srbija, Beograjski sejem, 1. trijenale likovnih umetnosti (K)
  • 1961: Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Künstlerhaus Klagenfurt, Zeitgenössische slowenische Malerei und Bildhauerei. Aus der Sammlung der Modernen Galerie in Laibach (K)
  • 1961: Rimini, Italija, Palazzo dell'Arengo, Premio Morgan's Paint: III bienale internazionale per la pittura e la scultura Italia - Jugoslavia (K) (prenos: Ljubljana, Moderna galerija; Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija)
  • 1961: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Risbe. Razstava risb slovenskih likovnih umetnikov (1941-1961) (K)
  • 1961: Beograd, Srbija, Galerija Doma JNA, Narodnooslobodilačka borba / NOB u delima likovnih umetnika Jugoslavije 1960-1961 (K)
  • 1961: Pariz (Paris), Francija, Musée d'art moderne, L'art contemporain en Yougoslavie (K)
  • 1962: Rim (Roma), Italija, Palazzo delle Esposizioni, L'arte contemporanea in Jugoslavia (K) (prenos: Bari, Italija, ni podatka o razstavišču)
  • 1962: Linz, Avstrija, Neue Galerie, Zeitgenössische jugoslawische Malerei, Graphik und Plastik (K) (prenos: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus)
  • 1962: Pariz (Paris), Francija, Musée national d'art moderne, L'Art Contemporain en Yougoslavie
  • 1962: Ljubljana, Moderna galerija, Stalna zbirka Moderne galerije Ljubljana (K)
  • 1963: Reka (Rijeka), Hrvaška, Moderna galerija, Salon 63. V. jugoslavenski biennale slikarstva i skulpture (K)
  • 1963: Gradec (Graz), Avstrija, Forum Stadtpark, Trigon 63. Malerei und Plastik der Gegenwart aus Italien, Jugoslawien, Österreich (K)
  • 1963: Ljubljana, Moderna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1963 (K)
  • 1964: Sopot, Poljska, Biuro Wystaw Artystycznych, Wspołczesna sztuka Jugoslawii. Malarstwo - rzeźba (K) (prenos: Vroclav (Wroclaw), Poljska, ni podatka o razstavišču)
  • 1964: Ohrid, Makedonija, Naroden muzej, Sovremena jugoslovenska umetnost (K)
  • 1964: Beograd, Srbija, Beograjski sejem, 2. trijenale likovnih umetnosti (K)
  • 1965: Rim (Roma), Italija, Galleria nazionale d'arte moderna, Mostra delle opere donate dagli artisti jugoslavi per le zone sinistrate del Vajont (K)
  • 1965: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Povojna generacija slovenskih slikarjev in kiparjev (Z)
  • 1965: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Zbirka Muzeja savremene umetnosti (K)
  • 1966: Bukarešta (Bucuresti), Romunija, Salla Dalles, Expozitia de la tapiserie si sculptură mică din. R. S. F. Iugoslavia (K)
  • 1966: Bochum, Nemčija, Städtische Kunstagalerie, Profile VI. jugoslawische Kunst heute (K)
  • 1966: Slovenj Gradec, Umetnostna galerija, Mir, humanost in prijateljstvo med narodi (K)
  • 1967: New York, ZDA, Adria art gallery, Art in Yugoslavia. Contemporary trends (K)
  • 1967: Ljubljana, Moderna galerija, Prešernove nagrade za likovno umetnost '47-'67 (K) (prenos: Maribor, razstavni salon Rotovž)
  • 1967: Ljubljana, Moderna galerija, Narodnoosvobodilna borba v delih likovnih umetnikov Jugoslavije. iz zbirke galerije Doma JNA Beograd (K)
  • 1968: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Savremena slovenačka umetnost (K) (prenos: Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija; Ljubljana, Moderna galerija; Bled, Vila Bled)
  • 1968: Bled, Vila Bled, Sodobna slovenska umetnost (K)
  • 1971: Pariz (Paris), Francija, Grand palais, L'art en Yougoslavie - de la prehistoire a nos jours (K) (prenos: Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Olimpijski center Skenderija)
  • 1973: Ljubljana, Mestna galerija, Izbor iz stalne zbirke Moderne galerije
  • 1973: Murska Sobota, Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka (Delavska univerza Murska Sobota), 1. jugoslovanski bienale male plastike (K)
  • 1974: London, Velika Britanija, Imperial War Museum, Yugoslav War Art
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani - udeležencev NOB (K) (prenos 1978: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)  
  • 1978: Beograd, Srbija, Galerija Doma JNA, Narodnooslobodilačka borba u delima likovnih umetnika Jugoslavije (K)
  • 1979: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska likovna umetnost 1945-1978 (K)
  • 1980: Ljubljana, Zavod RS za statistiko, Izbrani spomeniki NOB (1945-1978). Potujoča razstava Moderne galerije Ljubljana
  • 1981: Ljubljana, Moderna galerija, Umetniki in spremljevalci (K)
  • 1985: Ljubljana, Galerija Jakopič, Slovenska umetnost na temo NOB 1945-1985 (Z) (Prenos: Novo mesto, Galerija Dolenjskega muzeja; Maribor, Umetnostna galerija Maribor)
  • 1985: Murska Sobota, KC Miško Kranjec DE galerija, 7. Jugoslovanski bienale male plastike (K) (prenos: Ljubljana, Cankarjev dom; Piran, Mestna galerija (Obalne galerije Piran))
  • 1987: Ljubljana, Moderna galerija, Nove pridobitve Moderne galerije 1983-1986 (K)
  • 1990: Nova Gorica, galerija Meblo, Erotika v slovenski likovni ustvarjalnosti - kiparstvo (K)
  • 1990: Ljubljana, Moderna galerija, Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije (K)
  • 1994: Ljubljana, Moderna galerija, Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije (K, Z)
  • 1996: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine, Slovenci v XX. stoletju (K)
  • 1996: Kranj, Mestna občina Kranj, Likovni umetniki za Prešernovo mesto (K)
  • 2000: Ljubljana, Galerija Jakopič, Corpus del akti. Akt na Slovenskem II. kiparstvo (K)
  • 2000: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Nova postavitev stalne zbirke in razstava tihožitja iz fundusa UGM
  • 2000: Ljubljana, Magistrat, Erotika in neskončnost telesa (K)
  • 2000: Murska Sobota, Galerija Murska Sobota, Skulptura malih dimenzij v 90-ih letih (K)
  • 2001: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Od rojstva do rojstva, od sebe k drugim. Podobe družine v XX. stoletju na Slovenskem (K)
  • 2004: Celje, Galerija sodobne umetnosti (Center sodobnih umetnosti Celje), Odsevi. Starodavne forme, motivi in simboli v sodobnih likovnih interpretacijah
  • 2005: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Soočenja. Razstav del iz stalne zbirke UGM
  • 2005: Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, Pregledna razstava del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Ob 10-letnici pobude Likovni umetniki (Z)
  • 2007: Ribnica, Galerija Miklova hiša, Iz likovne zbirke Riko
  • 2008: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Iz Mercatorjeve likovne zbirke. Slike in kipi
  • 2009: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Risba na Slovenskem II. 1940-2009 (K) (prenos: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)
  • 2010: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Iz zbirke UGM
  • 2010: Zagreb, Hrvaška, Muzej suvremene umjetnosti, Crtež u Sloveniji II. 1940-2009. Izbor
  • 2011: Ljubljana, Moderna galerija, 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije (1906-1991) (K)
  • 2012: Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Več glav 26 več ve. Iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana (K, Z)
  • 2012: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Skoraj pomlad. 100 let slovenske umetnosti
  • 2013: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane), Razstava. 50 let Mestne galerije v Ljubljani (K, Z)
  • 2013: Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Literatura brez knjige. Lela B. Njatin; Življenjski krog


Izobrazba

  • 1942-43, Trbovlje, srednja rudarska šola
  • 1945-1949, Ljubljana, Akademija za likovno umetnost
  • 1949-1951, Ljubljana, Akademija za likovno umetnost, kiparska specialka
  • 1956-1958, Pariz, Francija, (izpopolnjevanje; 1958 štiri mesece v ateljeju Ossipa Zadkina)

Imena učiteljev:

  • Frančišek Smerdu
  • Boris Kalin
  • Ossip Zadkine

Zaposlitev

  • 1942, Trbovlje, Rudnik Trbovlje, tehnični risar
  • 1951-2006, svobodni umetnik

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov


Slogovni oris:

moderna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Radohova vas, Talec, 1946
  • Ljubljana - Zelena jama, Talec, 1947
  • Medvode, Spomenik NOB, 1948
  • Črnuče, Spomenik NOB, 1949
  • Trbovlje, Spomenik revolucije, 1951 (arhitekturni del: Boris Kobe)
  • Deklica s pikapolonico, 1954, Ljubljana, Moderna galerija
  • Draga pri Loškem potoku, Spomenik NOB, 1956 (odkrit 1961)
  • Vrata, 1956, Ljubljana, Zadružna zveza Slovenije (v sodelovanju z Dragom Tršarjem)
  • Ljubljana - Tivoli, Balet, 1957
  • Ljubljana - Gospodarsko razstavišče, Urška in povodni mož, 1957
  • Manekenka, ok. 1957, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Ljubljana - Križanke, Zaljubljeni Harlekin, 1958
  • Logatec, Spomenik padlim borcem NOB, 1958
  • Avtoportret, 1958, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Rudar, 1959
  • Vsakdanje slovo, 1959, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Izmena v rovu, 1959, Ljubljana, Moderna galerija
  • Relief na fasadi, 1960, Velenje, Kulturni dom
  • Ljubljana - Komenskega ulica, fontana Mladinsko kolo, 1962
  • Relief, 1962, restavracija Splošne plovbe (danes restavracija Pirat), Piran
  • Maribor, Spomenik Borisu Kidriču, 1963 (arhitekturni del: Jaroslav Černigoj)
  • Moj dokument, 1965, Trbovlje, Zasavski muzej
  • Zagorje ob Savi, Spomenik revoluciji, 1965
  • Relief na fasadi, 1966, Ravne na Koroškem, Inštitut železarne Ravne
  • Relief Delo in družina, 1968, Ljubljana, Metalka
  • Relief na fasadi, 1969, Tržič, Razstavni paviljon
  • Ljubljana - Šiška, Orfej, 1969
  • Nabrežina pri Trstu (Aurisina), Italija, Spomenik odpora, 1970
  • Šentjanž na Dolenjskem, Spomenik Milanu Majcnu in Janku Mevžlju, 1971
  • Prevalje, Spomenik padlim borcem NOB, 1971
  • Velenje, Spomenik NOB, 1971
  • Brežice, Spomenik NOB in kmečkim uporom, 1972
  • Bazovica (Basovizza), Italija, Spomenik odpora, 1973 (arhitekturni del: Darij Jagodic)
  • Ljubljana, Spomenik kmečkim uporom, 1973 (arhitekturni del: Braco Mušič)
  • Cikel Satiriada, 1973-1974
  • Trbovlje, Spomenik ob 50-letnici spopada z Orjuno, 1974
  • Dražgoše, Spomenik dražgoške bitke, 1976 (skupaj z Borisom Kobetom in Ivetom Šubicem)
  • Kompozicija II, 1977, Ljubljana, Moderna galerija
  • Projektil III, 1977
  • Portorož - Bernardin, Lepa Vida, 1976
  • Ribčev Laz, Štirje srčni možje (Spomenik prvopristopnikom na Triglav), 1978 (arhitekturni del: Vlasto Kopač)
  • Portret Božidarja Jakca, 1979, Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac
  • Preški vrh nad Kotljami, Spomenik Lovru Kuharju, 1977
  • Spomenik Edvardu Kardelju, 1980, Maribor, Muzej narodne osvoboditve (Spomenik je prvotno stal v avli današnje Pedagoške fakultete v Mariboru.)
  • Spomenik Edvardu Kardelju, 1983, Maribor, Muzej narodne osvoboditve (Spomenik je prvotno stal v Mestnem parku v Mariboru, od koder so ga zaradi vandalizma umaknili.)
  • Cikel Tragos, 1983-1984
  • Poljana, Svobodi in miru, 1985 (arhitekturni del: Franc Mezner)
  • Kranjska Gora - Jasna, Kozorog, 1986-1988
  • Ljubljana - pred Opero, Doprsni kip Julija Betteta, 1990 (arhitekturni del: Marko Mušič)
  • Cikel Aura Slovenica, 1990
  • Cikel Slovenske miti in legende, 1992-1993
  • Postojna, Spomenik Miroslavu Vilharju, 1995
  • Cikel Gilgameš, 1996-1997
  • Ljubljana - pred SNG Drama, Ojdip, 1997
  • Cikel Evropske legende, 1999
  • Velenje, Kontinuiteta, 2001 (z Matjažem Počivavškom)
  • Ribčev Laz, Zlatorog, 2001
  • Stane Sever, 2001, Maribor, SNG
  • Rižanski placit, 2001
  • Cikel Itaka, 2003-2004
  • Trbovlje, Pomnik izgnancem, 2006


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Stojan Batič.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Stojan Batič.
  • http://giskd6s.situla.org

Literatura:

  • Fran ŠIJANEC, Stojan Batič, Slovenski poročevalec, 13/ 306, 1952, str. 6.
  • Stojan Batič, Boris Kobe, umetnostna razstava (ur. Zoran Kržišnik), Jakopičev paviljon, Ljubljana 1955.
  • Stojan Batič: plastika, Lojze Spacal: grafika (ur. Zoran Kržišnik), Jakopičev paviljon, Ljubljana 1957.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Stojan Batič. Plastike in risbe iz cikla Rudarji, Jakopičev paviljon, Ljubljana 1959.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Stojan Batič, Mala galerija, Ljubljana 1962.
  • Aleksander BASSIN, Selekcija kot ustvarjalno dejanje. Ob razstavi Stojana Batiča v mali galeriji, Naši razgledi, 14/7, 1965, str. 146.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Stojan Batič, Ljubljana 1967.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Stojan Batič, razstava 1959-1972, Likovni salon Ravne, Ravne na Koroškem 1972.
  • Andrej PAVLOVEC, Razstavljajo Stojan Batič, Boris Kobe, Ive Šubic: avtorji spomenika dražgoški bitki, Loški muzej, Škofja Loka 1976.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Batič, Ljubljana 1977.
  • Franc ZALAR, Steklo in bron, Dnevnik, 26/334, 1977, str. 5.
  • Mojim rojakom, trboveljskim rudarjem (avtorja besedil: Matjaž Kmecl, Sandra Škoberne), s. l., s. n. 1987.
  • Brane KOVIČ, Splet arhaičnega in modernega, Delo, 29/304, 1987, str. 4.
  • Franc ZALAR, Aktualna antika, Dnevnik, 36/252, 1988, str. 11.
  • Stojan Batič. Ciklus Aura Slovenica (ur. Alja Predan), Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana 1991.
  • Špelca ČOPIČ, Damjan PRELOVŠEK, Sonja ŽITKO, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana 1991.
  • Stojan Batič: Slovenski miti in legende. Ciklus male plastike v bronu (avtorja besedil Zoran Kržišnik, Franček Bohanec), Cankarjev dom, Ljubljana 1993.
  • Milček KOMELJ, Slovenski miti in legende. Batičev nacionalni panteon, Delo, 35/159, 1993, str. 8.
  • Stojan Batič: pregledna razstava (avtorji besedil: Špelca Čopič, Aleksander Bassin, Zoran Kržišnik), Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana 1995.
  • Besim SPAHIĆ, Prvinski etos so Trbovlje. Pred retrospektivno razstavo Batičevih del v ljubljanski Mestni galeriji, Republika, 4/241, 1995, str. 16.
  • Stojan Batič. Slovenski umetnik sreča Gilgameša (avtorja besedil: Jože Kastelic, Franc Košir), Zavod za zdravstveno zavarovanje, Ljubljana 1997.
  • Stojan Batič. Evropske legende (avtorja besedil: Zoran Kržišnik, Franc Košir), Zavod za zdravstveno zavarovanje, Ljubljana 1999.
  • Stojan Batič: Rudarski ciklus. Zasavski muzej Trbovlje, stalna zbirka (avtorja besedil: Matjaž Kmecl, Aleksandra Forte), Zasavski muzej, Trbovlje, 1999.
  • Iztok PREMROV, Stojan Batič, Poslovni center Mercator, Ljubljana 1999.
  • Stojan Batič in njegova dela na Koroškem. Ob razstavi Evropske legende (ur. Simona Javornik, Karla Oder), Koroški muzej Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem 2000.
  • Aleksandra FORTE, Spomeniki Zasavja. Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Trbovlje 2002.
  • Darinka KLADNIK, Sto portretnih glav na Slovenskem, Ljubljana 2003.
  • Stojan Batič, akademski kipar (ur. Nina Pirnat Spahič, Jerneja Batič), Cankarjev dom, Ljubljana 2005.


Osnovni podatki

Rojstvo 2. junij 1925, Trbovlje
Smrt september 2015, Ljubljana
Spol: moški
Poklic: kipar
Slogovni oris: moderna umetnost

Delovanje

Čas: 2. pol. 20. st., 21. st.
Geografsko področje: Ljubljana