Zdravko Jerkovič je sprva študiral na oddelku za likovno umetnost na mariborski Pedagoški akademiji, nato pa je zaključil študij kiparstva na ljubljanski likovni akademiji. V prvi polovici 1990-ih je dejavno sooblikoval mariborsko umetnostno prizorišče kot član likovne skupine Mi, s katero je razstavljal doma in v tujini. Z reprodukcijami svojih del je likovno opremil revijo Katedra (1993, 1994). Udeležuje se umetniških simpozijev in kolonij ter razstav doma in v tujini, med katerimi velja omeniti kiparski trienale v Osaki na Japonskem (1992), za javni prostor je ustvaril več kiparskih del. Njegov opus obsega kiparska dela, objekte, prostorske postavitve, risbe, grafike, ukvarja se tudi s fotografijo. Kiparska dela zaznamuje interes za likovna vprašanja, kar se odslikava v uporabi različnih materialov, npr. kovine, lesa, betona, gline, stekla, tekstila, odpadnih materialov, v posamezna dela vključuje predmete iz vsakdanjega življenja, objets trouvés. Kot osnovni kompozicijski element pogosto uporablja ploskev, ki izpostavlja likovne kvalitete materiala. V kompozicijah je zapisan jasnosti in iskanju ravnovesja med napetostjo form in zgoščevanjem silnic v določeno točko. V zgodnjem obdobju je opazen prehod od geometrijsko zasnovanih kompozicij, kjer je pogost element pravokotnik oz. kvader, s katerim ustvarja ortogonalni prostor, do organskih kompozicij krakastega razraščanja v prostor v kiparskem ciklu Več kot beseda (1991), kjer se oblike po vzoru novega britanskega kiparstva 1980-ih, zlasti Richarda Deacona, zmehčajo in zaoblijo ter le v posamezni točki dotikajo tal, kipar obenem obravnava razmerje med pozitivnim in negativnim kiparskim prostorom. Pri tem poseže po pločevini in zakovicah, ki s točkastimi linijami in fugami vnašajo grafični element v skulpturalno celoto in kličejo asociacije na industrijske prefabricirane gradbene elemente. Večkrat je kombiniral različne likovne tehnike in zvrsti, npr. v Totemih (1994), kjer je na vertikalni leseni nosilec namestil risbe s stiliziranimi figuralnimi motivi. V kiparska dela je večkrat vključeval polihromacijo, katere površina in barva sta prispevali k premoščanju razlik med kontrastnimi materiali, naglasil je tudi likovne vrednosti rje in strukture lesa z letnicami. Mestoma je preigraval mejo med kiparstvom in slikarstvom, npr. ko je objekte obešal na steno. V risbah in grafičnih delih, ki nastajajo v različnih tehnikah, večkrat obravnava stilizirano človeško figuro v ekspresivni liniji in izčiščenih kontrastih svetlo-temnih ploskev, kar ustvarja monumentalni vtis, ali pa mu stilizirana človeška figura služi za izhodišče abstraktnih kompozicij, kar je vidno v ciklu pastelnih risb Ples, ki je zasnovan kot projekcija kiparskih del v ploskovito dimenzijo.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1993, Glazerjeva listina
- 1996, odkupna nagrada I. Ex-tempora Ruše 96
- 2002, nagrada DLUM
- 2006, 1. nagrada Forma vive Makole 2006
- 2008, 2. nagrada Forma vive Makole 2008
- 2012, 3. nagrada Forma vive Makole 2012
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
