BARONIČINA HIŠA

 

Lokacija: Prežihova ulica 8, Smetanova ulica 25

Arhitekt: Fritz Friedriger, Ubald Nassimbeni

Čas nastanka: 1903, 1921

 

Stanovanjske stavbe na vogalu Prežihove in Smetanove ulice v nekdanjem Koroškem predmestju se je oprijelo ime po naročnici baronici Emmi Mixich Rast. Značilno mestno najemno stanovanjsko hišo je zgradil arhitekt in stavbenik Fritz Friedriger po svojih načrtih. Večstanovanjska hiša baronice Mixich Rast velja za najboljši primer secesijske arhitekture v Mariboru oziroma za »skromen vrh mariborske čiste secesije«.

Enonadstropna stavba s petimi osmi na Smetanovo ulico in osmimi na Prežihovo ulico ima v tlorisu obliko črke L. Vogal na križišču ulic je prisekan. Uvoz na dvorišče je na Smetanovi ulici, na zahodnem pročelju pa je vhod za pešce, ki je poudarjen s stebroma, mavčnim okrasjem in konzolnim balkonom. Kovinska ograja stopnišča, ki vodi od pritličja do podstrešja stavbe, je bila skovana po Friedrigerjevem načrtu. V vsaki etaži sta po dve večji in štiri manjša stanovanja. Leta 1921 je bilo po načrtih Ubalda Nassimbenija zgrajeno še podstrešno stanovanje po naročilu Adolfa Klubičke.

Ohranjeni Friedrigerjevi načrti iz let 1902 in 1903 odlično ilustrirajo tedanje nihanje arhitektov in naročnikov med historizmom in secesijo. Osnovni Friedrigerjevi načrti, večinoma datirani z letnico 1902, prikazujejo značilno historistično stavbo. Baronica je bila z njimi očitno zadovoljna, saj je vse tudi sama podpisala. Iz njih je razvidno, da je sprva nameravala zgraditi poslovno-stanovanjsko stavbo s kavarno v pritličju in veliko dvorano v nadstropju. Ob kavarni je bil v traktu ob Smetanovi ulici predviden prostor za orkester, nad katerim bi bil v nadstropju oder oziroma kadilnica ali točilni pult. Stanovanja so bila sprva predvidena le v stranskih delih obeh traktov. Na fasadah je Friedriger izrisal historistično okrasje. Do spremembe baroničinih načrtov je moralo priti do 26. februarja 1903, saj so s tem datumom datirani Friedrigerjevi načrti za secesijsko stavbo, ki je bila potem dejansko zgrajena. Arhitekt jih je zaznamoval z izrazom »Auswechslungsplan«, v smislu zamenjanega ali rezervnega načrta. Baronica novih načrtov ni podpisala, pri gradnji pa so bili skoraj dosledno upoštevani.

Posebej zanimivi sta severno in zahodno pročelje stavbe, katerih okras je Friedriger zasnoval po zadnji dunajski modi, pri oblikovanju pa so mu bile v pomoč arhitekturne revije. Slaba ohranjenost okrasja zabrisuje arhitektovo zasnovo, zato si je smiselno najprej ogledati načrte. Friedriger si je severno in zahodno pročelje zamislil kot enotno horizontalo, ki bi jo členili trije plitvi rizaliti. V osi levega rizalita na severni fasadi je načrtoval vhod na dvorišče, ki bi ga krasila dekorativna pravokotna polja z vegetabinimi in geometrijskimi motivi. Na vrhu bi ga poudaril z nizkim pravokotnim čelom, okrašenim s prečno pravokotnimi polji, ki bi segalo čez rob strehe. Medtem ko je bilo dekorativno okrasje tudi izvedeno, na stavbi ni sledov o nekdanjem obstoju nizkega pravokotnega čela. Srednji rizalit je bil zasnovan s podobnimi motivi kot levi, le da bi bil dvakrat zalomljen, saj bi obtekal prirezan vogal stavbe. Njegovo čelo in dekorativno okrasje sta zgrajena po načrtu, manjkata le pravokotna podaljška v višini strehe, ob luneti. V osrednji osi desnega rizalita na zahodni fasadi je Friedriger načrtoval reprezentančen vhod v stavbo. Na tem delu se načrt in sedanje stanje v veliki meri ujemata, spremenjeni sta le vratni odprtini ob glavnem vhodu, v celoti pa manjka pravokotno čelo v višini strehe, ki je narisano podobno kakor na severni fasadi, le da je dodatno obogateno s segmentno zaključenim osrednjim delom. Čelo verjetno ni bilo zgrajeno.

Štukaturno in drugo okrasje kljub slabemu gradbenemu stanju še vedno pritegne poglede z raznolikostjo značilno secesijskih vegetabilnih, geometrijskih in antropomorfnih motivov. Arhitekt je okenske in vratne odprtine poudaril s horizontalnima pasovoma iz rumenih keramičnih ploščic. Nad odprtinami so dekorativni pasovi, ki spominjajo na biserne nize. Okna v nadstropju so dodatno okrašena z medaljončki nad odprtinami in dekorativnimi polji pod njimi. V prečno pravokotnih poljih pod okni se razrašča stiliziran vegetabilen okras. Posebna pozornost je posvečena balkonu nad zahodnim vhodom z dekorativno zasnovano ograjo konzolama v obliki pahljačasto razporejenih cvetnih listov. Nad balkonom sta pod napuščem dekorativno zasnovani lizeni s stiliziranim akantovim listjem. Zunanja pilastra stranskih rizalitov sta pod napuščem okrašena s pravokotnima ploskvama, na katerih so upodobljene vzvalovljene sončnice. Najopaznejši okras pročelij so ženski obrazi iz štuka, ki poudarjajo prirezan vogal stavbe oziroma osrednji plitvi rizalit. Uliti so bili s pomočjo treh kalupov, ki so se razlikovali po obliki in velikosti. Ploskovita obraza z značilno secesijsko vegetabilno oblikovanimi lasmi sta nameščena namesto kapitelov na stranskih pilastrih rizalita. Drugi tip ženskega obraza, ki je izrazito plastično zasnovan, nosi v smislu konzole napušč na vogalih prirezanega dela stavbe. Tretji tip ženskega obraza pa se pojavlja na segmentno oblikovanem strešnem čelu, prav tako na prirezano zasnovanem vogalu. Ženski obraz s strašljivo grimaso je vstavljen kot sklepnik nad veliko polkrožno in zastekljeno luneto. Zgornji rob lunete je ob ženskem obrazu poudarjen s predimenzioniranim bisernim nizom.     

 

Polona Vidmar

(29. 9. 2014)