DEKLIŠKA LJUDSKA IN MEŠČANSKA ŠOLA

 

Lokacija: Cankarjeva ulica 5

Arhitekt: neznan (Mestni stavbni urad Maribor, Janesch & Schnell, Rudolf Kiffmann)

Čas nastanka: 1913-1917

 

Investitor Dekliške ljudske in meščanske šole je bila Mestna občina Maribor. Arhitekt ni znan, saj na izvedbenih načrtih ni imena projektanta, ampak le žig mestnega stavbnega urada. Načrte so morda pripravili kar na mestnem stavbnem uradu, pri čemer so se delno oprli na perspektivno skico šole, ki jo je pripravil Fritz Friedriger in je ohranjena v družinskem arhivu. Friedriger od mestne občine ni dobil naročila za šolo, skica pa je verjetno nastala pred poletjem leta 1912, ko se je občina še odločala o gradnji, Friedriger pa je bil še član mestnega sveta. Ohranjeni so še načrti graškega gradbenega podjetja Janesch & Schnell, ki je bilo specializirano za gradnjo železobetonskih konstrukcij in je v šolo vgradilo železobetonske strope. Gradbena dela je vodil mariborski stavbni mojster Rudolf Kiffmann. Do leta 2011 je bila v stavbi Osnovna šola Ivana Cankarja, sedaj pa je v njej Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor.

Nekdanja Dekliška ljudska in meščanska šola velja za eno izmed prvih stavb v Mariboru, pri kateri so opustili navezovanje na historične sloge. Slogovno je opredeljena kot kombinacija novega realizma, secesije in domačijskega sloga. Glavno pročelje trinadstropne stavbe z devetnajstimi osmi je obrnjeno proti razmeroma ozki Cankarjevi ulici, tako da ga s pogledom ne moremo zajeti v celoti, temveč ga dojamemo kot nizanje štirih neenakih sklopov. Stranska dela sta zaključena s trikotnima strešnima čeloma, ki pripomoreta k vtisu simetrije, čeprav je levi štiriosen, desni pa petosen. Talni zidec je rusticiran. Rustika je v spodnjem delu dopolnjena z navpičnimi cevastimi oblikami, ki s svojo različno višino zakrijejo vtis padajočega zemljišča. S cevastimi formami je poudarjen tudi pas okrog oken prvega nadstropja. V zgornjih delih pročelja imajo posamezni deli stavbe različno členitev, le oba stranska dela sta zasnovana enako. Odlikujejo ju parapetne balustrade pod okenskimi odprtinami drugega nadstropja in dekorativna polja s posnetimi vogali pod okni tretjega nadstropja. Kolosalni pilastri med okni stranski delov imajo kvadratne baze in stilizirane dorske kapitele.

Glavni vhod je v levem od obeh srednjih delov stavbe. Da bi ga poudarili, so štiri okna ob njem polkrožno zaključili. Segmentni lok portala počiva na štirih stebrih z geometrijsko okrašenimi kapiteli. Nad notranjima stebroma stojita vazi, ki katerih poganja rožni grm. Kljub stilizaciji lahko prepoznamo vrtnice in z njimi najbrž namig na Marijansko simboliko. Luneta portala je predrta z nadsvetlobnico, ki jo z zunanje strani varuje kovana mreža. Stilizirane valovnice, vegetabilni in spiralni motivi kovane mreže so secesijski. Secesijske so tudi štiri kovane mreže na vratnih odprtinah, na katerih prepoznamo motiv stiliziranega drevesa.

Posebne pozornosti je vreden reliefni okras stavbe, ki se neposredno navezuje na njeno funkcijo. Neznani pobudniki in ustvarjalci kiparskega okrasa so v prakso prenesli priporočilo šolskih oblasti, da mora šola s svojim okrasjem spodbudno vplivati na mladi rod. Vzgojna ikonografija reliefov za namene dekliške šole se najbolj jasno izrazi v štirih majhnih reliefih, ki so nameščeni levo in desno od glavnega vhoda. Upodobljeni so prizori iz Grimmovih pravljic. Na prvem reliefu Rdeča kapica v gozdu sreča volka, na drugem se kraljevič približa Trnuljčici, da bi jo poljubil, na tretjem golobice priskočijo na pomoč Pepelki pri prebiranju sklede leče, na četrtem ponuja v starko preoblečena kraljica Sneguljčici zastrupljeno jabolko. V izbranih pravljicah so glavne junakinje lepa in poštena mlada dekleta, ki potrpežljivo, vendar pasivno prenašajo svojo usodo. Iz težavnih okoliščin jih rešijo pogumni lovci in kraljeviči, s katerimi živijo srečno do konca svojih dni. Učenke Dekliške ljudske in meščanske šole naj bi se poistovetile s tovrstnimi pravljičnimi junakinjami. Z učenkami šole sta povezana tudi reliefa v vogalih trikotnega strešnega čela na desnem stranskem delu stavbe. Na njih so upodobljene deklice različnih starosti na poti v šolo. Oblečene so v šolske uniforme in opremljene s knjigami, tablicami in torbami. Najmlajša med njimi vleče za seboj svojo najljubšo punčko. Manj neposredno vzgojna je ikonografija štirih reliefov na pravokotnih poljih med prvim in drugim nadstropjem desnega srednjega dela stavbe. Na njih so upodobljene pletene košarice z različno vsebino. V prvi košarici so pšenično klasje, koruzni storži in sončnice, v drugi je grozdje. Tretja košarica je polna cvetja, prevladujejo mak in marjetice. V četrti košarici je sadje, predvsem fige in hruške. Vsebine košaric ne moremo povezati s štirimi letnimi časi, verjetno izražajo obilje, ki ga prinaša izobrazba.

Največja reliefa sta nameščena na južnem pročelju stavbe. Na spodnjem je upodobljena idilična gorska vasica z gotsko cerkvijo in kapelico. Kraj doslej ni bil prepoznan in ga v okolici Maribora ne bi mogli najti. Mogoče je, da gre za izmišljeno vas. Nad njo je sončna ura, okrog katere so upodobljeni ptice in delo na polju. Na levi strani ženski žanjeta pšenico, na desni strani pa moška orjeta in sejeta. V ozadju za ženskama je upodobljen kozolec, za moškima pa cerkev. Detajli na krošnjah dreves nakazujejo, da levi del reliefa prikazuje poletje, desni pa jesen. Številke na sončni uri (od šeste zjutraj do pete popoldne) bi morda lahko interpretirali kot delovni čas kmečkih ljudi, celoten relief pa kot marljivost. Reliefi poudarjajo namen šole, dekliško vzgojo in delovne navade.        

 

Viri:

PAM, Uprava za gradnje in regulacije Maribor, 1840-1963, MA 58: Cankarjeva ulica 5.

 

Literatura:

Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 511-563.

Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.

Martina PERŠE, Anja PREMK, Natalija ZANOŠKI, Gradbena dejavnost Fritza Friedrigerja in Maxa Czeikeja v Mariboru, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 49, 2013, str. 201-230.

Jelka PIRKOVIČ, Breda MIHELIČ, Secesijska arhitektura v Sloveniji, Ljubljana 1997.

Jelka PIRKOVIČ, Fritz Friedriger in »mariborske stavbne zadeve«, Fritz Friedriger in Maribor (1894%001920), Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1999, str. 5-17.

Nika VAUPOTIČ, Kiparska dela na historističnih zgradbah v Mariboru, Maribor 2013 (tipkopis diplomske naloge).

 

 

Polona Vidmar

(29. 9. 2014)