Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije Matere usmiljenja

Frančiškanski samostan s cerkvijo Marije Matere usmiljenja

Ulica Vita Kraigherja 2

Richard Jordan

1893-1900

 

Na mestu sedanjega frančiškanskega samostana je bil v letih 1613-1620 kot ustanova Janeza Jakoba grofa Khisla zgrajen kapucinski samostan s cerkvijo Marijinega vnebovzetja (po 1784 Marije Matere usmiljenja). Leta 1784 je bil samostan razpuščen, vanj so naselili minorite, katerih samostan na Lentu je bil spremenjen v vojaško oblačilnico. Po odhodu minoritov (1818) so za cerkev skrbeli svetni duhovniki, razen v obdobju 1833-1849, ko je bila zaupana redemptoristom. Leta 1864 je lavantinski knezoškof Jakob Maksimiljan Stepišnik cerkev, samostan in župnijo podelil frančiškanom.

Od starega samostana se ni ohranilo popolnoma nič, od cerkve pa le kripta pod nekdanjo stransko kapelo (sedaj pod prezbiterijem nove cerkve, nedostopna). Sedanja cerkev in samostan sta bila zgrajena v letih 1893-1900 po načrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana v neoromanskem slogu. Gradnjo je vodil dunajski stavbenik Josef Schmalzhofer. Največ zaslug za izgradnjo novih objektov imata tedanji gvardijan frančiškanskega samostana p. Kalist Heric ter lavantinski knezoškof Mihael Napotnik. Cerkev je triladijska bazilika brez transpeta s poligonalno sklenjenim prezbiterijem, ob katerem sta zakristija in Marijina kapela. Zunanjščina je zgrajena iz neometane opeke, dvostolpno fasado in ostale stene krasijo različni neoromanski stavbni členi, izdelani iz kamna. Triladijska notranjščina je grebenastokrižno obokana, pri elementih členitve pa tudi tu prevladujejo bogati neoromanski elementi.

Cerkvena oprema je sočasna z gradnjo. Načrte za oltarje, prižnico, krstilnik, orgelsko omaro, spovednice in klopi je izdelal arhitekt Jordan. Kamnoseški izdelki so delo Eduarda Hauserja iz Gradca in Karla Kocijančiča iz Maribora. Kipi na velikem oltarju in oltarjih ob slavoločni steni so delo graškega kiparja Eduarda Kupowskega. Cerkev je sprva v tempera tehniki poslikal na Dunaju delujoči moravski slikar Josef Kott, figuralne poslikave pa je naslikal njegov sodelavec Franz Pruzsinsky von Pruzsina. Od prvotne poslikave so ohranjeni le figuralni prizori na oboku glavne ladje, vse ostalo je bilo brez razloga odstranjeno. Prezbiterij je med letoma 1964 in 1965 ponovno poslikal Stane Kregar, ki je tudi avtor novih vitrajev (stari so bili med  drugo svetovno vojno uničeni). Orgle so delo mariborskega orgelskega mojstra Josefa Brandla.

Med umetniškimi deli omenimo zlasti Marijino milostno podobo (zaradi naglih uslišanj imenovano tudi »urna«) na velikem oltarju. Lesen kip iz začetka 18. stoletja se je sprva nahajal v župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah, od leta 1747 pa je bil v lasti mariborskih minoritov, ki so ga izpostavili v češčenje v svoji cerkvi na Lentu. S preselitvijo minoritov leta 1784 je prišel na današnjo lokacijo.

V kripti pod prezbiterijem so pokopani ustanovitelji in dobrotniki stare kapucinske cerkve in samostana: grofje Khiesl in Brandis, gvardijan p. Kalist Heric, lavantinski knezoškofi Jakob Maksimiljan Stepišnik,  Mihael Napotnik in Ivan Jožef Tomažič, v letih 1941-1978 pa je bila v njej tudi krsta lavantinskega knezoškofa bl. Antona Martina Slomška.

Franci Lazarini

Literatura:

 

Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in okolici, Maribor 2000, str. 66-67.

Jože CURK, Polona VIDMAR, Sašo RADOVANOVIĆ, Samostani na Slovenskem do leta 1780, Maribor 2008, str. 193-196.

Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 279-280, 327-328, 403, 425.

Franci LAZARINI, Cerkvena arhitektura v mariborsko-lavantinski škofiji. Druga polovica 19. in 20. stoletje, Studia Historica Slovenica, 10/2-3, 2010, str. 558-559.

Franci LAZARINI, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922), Maribor 2012 (tipkopis doktorske disertacije), str. 82-87, 211-215.

Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994, str. 216-217.

Michael NAPOTNIK, Einweihungs-Feier der neuerbauten Pfarrkirche zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit in der Grazer Vorstadt zu Marburg, Marburg 1901.

Michael NAPOTNIK, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzihkeit in der Grazer Vorstadt zu Marburg, Marburg 1909, str. 83-97, 182-218, 287-289, 369, 431-433, 442.

Mihael NAPOTNIK, Znamenite pridižnice v Mariborski baziliki Matere milosti slovesno blagoslovljenje, Maribor 1920, str. 24-25, 58.

Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, n. v. 10, 1974, str. 367-369.

Avguštin STEGENŠEK, Nove župnijske cerkve, Ljubitelj krščanske umetnosti, 1/3-4, 1914, str. 107-120.

Osnovni podatki

Autor Richard Jordan
Lokacija 46.560204, 15.649885

Lokacija