ČRNI STOLP (TUDI ČELIGIJEV, MUČILNI, GAMBRINOV)
Lokacija: med stanovanjskimi bloki na Gregorčičevi ulici 29 in 37 (na severnem delu nekdanjega mestnega obzidja)
Arhitekt: neznan
Čas nastanka: ok. 1460
Črni stolp, poznan tudi kot Čeligijev stolp, imenovan po mariborskih pivovarjih Tscheligijih, je edini ohranjeni obrambni stolp severnega mariborskega obzidja.
Mariborsko mestno obzidje je nastalo med letoma 1255 in 1275, kmalu potem, ko je Maribor pridobil status mesta. S približno 500 metrov dolgimi stranicami je novo obzidje v obliki štirikotnika zamejilo 25 hektarjev površine med Dravo in današnjimi Strossmayerjevo, Gregorčičevo in Ulico škofa Maksimilijana Držečnika. Prvotno obzidje je bilo okrog osem do deset metrov visoko in približno meter debelo. Na vrhu je bilo členjeno s prsobrani in cinami, na notranji strani pa je vzdolž njega potekal pokrit lesen povezovalni hodnik. V 13. stoletju obzidje še ni imelo stolpov; ti so bili v več različnih gradbenih fazah zgrajeni šele od 14. stoletja naprej.
Med prvo večjo prenovo srednjeveškega obzidja, ki je dokumentirana med letoma 1460 in 1470, ko so mestu že grozili vpadi Turkov, je v skladu s sočasnimi obrambnimi smernicami nastala vrsta (domnevno šest) obrambnih stolpov na sovražnim vpadom najbolj izpostavljenima severni stranici in jugovzhodnem vogalu obzidja, od katerih sta se do danes ohranila le še Židovski stolp na jugovzhodnem vogalu in Črni stolp na skrajnem zahodnem delu nekdanje severne stranice obzidja. Sočasno z izgradnjo novih obrambnih stolpov, so prezidali mestna vrata in poglobili mestni jarek, v katerega so speljali vodo iz bližnjih potokov. Na severovzhodnem vogalu obzidja so zgradili tudi nov mestni grad.
Čeprav je bil Črni stolp pozneje večkrat prezidan, je njegova prvotna podoba iz druge polovice 15. stoletja razmeroma dobro ohranjena. Preprosti srednjeveški utrjeni stolp, zgrajen na kvadratni zasnovi, je bil prekrit s strmo štirikapno streho. Grobo zidana kamnita zunanjščina je razdeljena v štiri nivoje, ki jih v pritličju in dveh nadstropjih (v višini nekdanjih povezovalnih hodnikov) členijo večje pravokotne odprtine, v zgornjem nadstropju pa manjša okenska lina, ki je bila predelana. Iz starih fotografij, posnetih pred zadnjimi prenovami, je mogoče sklepati, da je stolp na zunanji strani prvotno verjetno obdajala obrambna galerija, visoka približno tri metre, v katero se je domnevno dostopalo iz v okence predelanega vhoda v zgornjem nadstropju. Poseben pomen Črnega stolpa je v dobro ohranjeni notranjščini z lesenimi stropnimi oz. talnimi konstrukcijami.
V 18. stoletju je v Črnem stolpu delovala pivovarna, last družine Tscheligi (Čeligi), po kateri je stolp poznan tudi kot Čeligijev stolp. Ime Črni stolp je dobil, ker je bil v času, ko je bil v lasti podjetja Talis, v njem več let skladišče premoga.
Del obzidne stranice ob Črnem stolpu je bil ohranjen vse do leta 1990, ko je ob gradnji stanovanjskih blokov investitor podrl še zadnje ostanke zahodnega dela severnega obzidja. Območje okrog stolpa je ostalo neurejeno in še vedno čaka na primerno prezentacijo, ki bi stolp pomembno umestila v prostor in mu povrnila vsaj del nekdanjega pomena.
Literatura:
Jože CURK, Mariborsko mestno obzidje posebno v 16. stoletju, Časopis za zgodovino in narodopisje, 51 (n. v. 16)/1, 1980, str. 90-108.
Jože CURK, O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30/2-3, 1982, str. 5-11.
Jože CURK, Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31/2-3, 1983, str. 148-157.
Jože CURK, Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I, Časopis za zgodovino in narodopisje, 59 (n.v. 24)/1, 1988, str. 119-145.
Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991, str. 511-563.
Jože CURK, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski čas. Dopolnitve, Rudolf Gustav Puff, Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999, str. 291-370.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Sašo RADOVANOVIČ, Mariborske ulice, Maribor 2005.
Igor SAPAČ, Mariborski srednjeveški obrambni sistem. Znanstveno teoretični in projektni elaborat, Maribor 2013 (http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=20281, 18.9.2014).
Mira STRMČNIK GULIČ, Maribor, Konservatorska poročila, Varstvo spomenikov, 27, 1985, str. 285.
Tina Košak
(25. 9. 2014)
