Naziv in naslov stavbe: Hutterjeva vila
Lokacija: Marčičeva ulica 1 (za časa njenega nastanka Badlova ulica 2)
Ustvarjalec: arhitekt Jože Jelenc
Datacija: 1927
Vila na Marčičevi ulici 1 stoji v vilski četrti v neposredni bližini Mestnega parka na severozahodnem obrobju mesta Maribor. Za svojo družino jo je dal postaviti tovarnar Josip Hutter (sl. 1), ki je bil ustanovitelj in solastnik uspešne tekstilne tovarne Hutter in drug locirane v okraju Melje. Večino ohranjenih načrtov za vilo je leta 1927 naredilo mariborsko gradbeno podjetje in tehnična pisarna Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja (sl. 2 in sl. 3), ki je veljalo za eno največjih v obdobju med obema vojnama v Mariboru. Kljub temu, da načrti govorijo le o prezidavi, je bila po vsej verjetnosti starejša vila iz leta 1892 do tal porušena in na njenem mestu zgrajena nova enonadstropna podkletena hiša s podstrešnimi bivalnimi prostori. Opremljena je bila s centralno kurjavo na trdo gorivo, vodovodno in električno napeljavo. Družina se je vanjo vselila leta 1935 in tu živela do zaplembe in prisilne izselitve leta 1945.
Vila je zasnovana v obliki enotnega masivnega stavbnega kubusa s štirikapno streho. Glavna fasada, ki gleda proti severu, je štiriosna in monumentalno zasnovana. Ima izstopajoči enoosni rizalit s stolpičem na vrhu in odprto kolonado z obojestransko kovano ograjo in v pocinkano pločevino oblečeno železobetonsko strešno ploščo. Kolonada vodi do dvignjenega podesta, kjer je glavni vhod v vilo skozi masivna dvokrilna vrata iz bronsirane kovine z lepo oblikovano kljuko in profiliranim kamnitim okvirjem (sl. 4, sl. 5 in sl. 6). Preostale fasade so bolj preprosto oblikovane, vse pa členijo velika okna s profiliranimi okvirji v visokem pritličju in v prvem nadstropju ter nekoliko manjša okna, ki so zaščitena s kovanimi okenskimi mrežami v polkletnem delu stavbe. Stene so belo ometane, s kamnitimi ploščami pa so prekriti le nekateri deli stavbe in sicer iz stavbne linije izstopajoči deli kot sta vhodni rizalit in vogalni prizidek s teraso na jugozahodnem vogalu stavbe, tlak in podporni slopi kolonade in talni zidec, ki obteka celotno vilo. Originalni odtenek kamna rumene barve je ohranjen samo na nekaterih ploščah kolonade (sl. 7, sl. 8 in sl. 9).
Namembnost posameznih prostorov v notranjosti vile lahko rekonstruiramo s primerjavo in kritično interpretacijo nekaterih ključnih pisnih in ustnih virov: zaplembenega zapisnika iz avgusta leta 1945, načrtov za gradnjo vile iz leta 1927 in polstrukturiranih intervjujev z Jospipom Hutterjem mlajšim, sinom tovarnarja Josipa Hutterja, in Irmo Vračko, nekdanjo družinsko šiviljo, ki ju je naredila dr. Jerneja Ferlež. Iz konteksta lahko sklepamo, da sta bila v rizalitnem delu hiše vetrolov in stopnišče. Kletni prostori so bili namenjeni pralnici z likalnico in sušilnico, prostoru s pečjo centralne kurjave in prostoru za kurivo, stranišču in manjšemu prehodnemu hodniku z izhodom na vrt (sl. 10). V visokem pritličju sta bili na vzhodu gospodova in gospejina soba, kjer se je sprejemalo večino obiskov, na južni strani jedilnica, na jugozahodu velika dnevna soba za sprejem najboljših prijateljev, na severozahodu pa pripravljalnica, ki je služila le kot prehodni prostor, in dobro opremljena kuhinja (sl. 11). Prvo nadstropje je bilo razdeljeno na manjši vzhodni del s straniščem in kopalnico, garderobo in zakonsko spalnico, ki je bil namenjen zakoncema Hutter in večji zahodni del s tremi sobami, otroško igralnico, straniščem in kopalnico, ki so bile namenjene izključno otrokom (sl.12). Na podstrešju so bili urejeni shrambni in bivalni prostori za sobarico, kuharico, hišnika in goste ter delovni prostor za šiviljo(sl. 13). Prvotna notranja oprema se je na osnovi podatkov Registra nepremične kulturne dediščine Slovenije delno ohranila.
Vilo obdaja v fragmentih originalni okrasni vrt, ki je nastal po načrtih na Dunaju rojene vrtne arhitektke Ilse Fischerauer v drugi polovici tridesetih let. V predvrtu na severni strani je še viden originalen tlak iz peščenca, živica iz pušpana in kosteničevja in mogočna atlaška cedra Cedrus atlantica »Glauca«. Na južni strani objekta je ohranjena obsežnejša vrtna ureditev: nekoliko dvignjena, zatravljena terasa, obrobljena s skalnim suhozidom in pergola s kamnitimi zidanimi slopi, kovinskimi prečnimi letvami ter originalnimi lučmi vzdolž Trubarjeve ulice. Severno in zahodno stran parcele zamejuje originalna ograja, ki jo je leta 1928 načrtoval mestni stavbenik Rudolf Kiffmann; isti avtor je sočasno naredil tudi načrte za garažo na skrajnem jugozahodnem robu Hutterjeve parcele, ki pa se zaradi kasnejših dozidav ni ohranila.
Alenka Di Battista
(23. 9. 2014)
