POSLOVNO-STANOVANJSKA STAVBA JEMČEV VRT
Lokacija: Prešernova ulica 10, 12, 14 in Razlagova ulica 9, 11
Arhitekt: Borut Pečenko
Čas nastanka: 1972-1975
Poslovno-stanovanjska stavba na križišču Prešernove in Razlagove ulice se imenuje po vrtnariji, ki je bila nekdaj na istem mestu. Z izgradnjo Jemčevega vrta se je zaključilo oblikovanje Rakuševega trga in njegove bližnje okolice. Območje je glede funkcije precej pestro: v njegovem jugozahodnem delu je ob Prešernovi in Razlagovi ulici urejen park, na vzhodni strani Prešernove ulice je Kocmutova Višja ekonomsko-komercialna šola (1962), ob severnem robu Razlagove ulice pa Hutterjev blok (načrtovala Saša Dev in Jaroslav Černigoj 1939, zgrajen 1940-41). Med omenjenimi je Jemčev vrt vizualno najbolj dominanten, čeprav je Hutterjev blok po stavbi masi mogočnejši. Arhitekt Borut Pečenko (1930-1992) si je prizadeval, tako je izjavil sam, prispevati k zaključeni podobi celotnega trga in vzpostaviti stik s širšim okoljem. Stavbo je opredelil kot »rastočo hišo«, ki se z venci prilagaja sosednjim zgradbam in ki se z nemirnimi gabariti usklajuje z veduto okolja - v ozadju je vinorodno pobočje Piramide.
Živahno razgibana stavbna gmota je izrazito trodelna. Najvišja je v vogalnem delu, kjer doseže deset etaž; v tem delu je pročelje usločeno, da se med njim in obema ulicama ustvari manjši trg. Daljši krak vzdolž Prešernove ulice višinsko komaj zaznavno pada proti severu, medtem ko se krajši krak vzdolž Razlagove ulice opazno stopničasto spušča. Pečenko je vsa pročelja bogato razgibal in se s tem odmaknil od načel funkcionalizma; igra svetlobe in senc prispeva k vtisu slikovitosti. Vodilni motiv na pročeljih so »predalčne lože« s polnimi betonskimi ograjami; v prvem nadstropju in v vrhnjih etažah so balkoni previsni. Osnovna linija je polkrožna; takšne so stene, ki podpirajo balkone, polkrožni izrezi zaznamujejo balkonske ograje, te pa imajo mehko zaobljene vogale. Jemčev vrt z razgibano členitvijo sproža zanimiv dialog s svojima neposrednima sosedama: na Prešernovi ulici se stika s historicistično večstanovanjsko zgradbo z bogato štukaturno dekoracijo, na drugi strani iste ulice pa je Hutterjev blok strožjih modernističnih oblik. Pritličje Jemčevega vrta je namenjeno lokalom, zato je v pritličnem pasu veliko zastekljenih površin. V višjih etažah so stanovanja.
Zaradi poudarjene in vidne rabe betona Jemčev vrt opredeljujemo kot primer brutalizma, izpostaviti pa je potrebno izjemno skrbno obdelavo betonskih površin. Opazni so odtisi lesenih opažnih desk na pročelju, balkonske ograje členi droben navpičen raster, na stene pod okni so aplicirani plitki diski. Skrbno so izdelani tudi detajli, kot so odtočne cevi, ki štrlijo iz balkonskih ograj in asociirajo na srednjeveške odtočne kanale. Dvoriščna pročelja Jemčevega vrta so oblikovno sorodna uličnim, a nekoliko bolj skopa v obdelavi površin.
Posebne pozornosti je vredna manjša tržna površina na vogalu, ki jo je arhitekt ustvaril z usločenim zamikom stavbnega vogala. Na sredini trga je veliko okroglo betonsko korito za rastlinje. S trga, ki ga zaseda kavarniški vrt, se odpira pogled na stebrišče povsem drugače zasnovane Kocmutove Višje ekonomsko-komercialne šole. Poznavalci so že kmalu po izgradnji Jemčevega vrta opozarjali, da je v načinu brutalizma izvedena zgradba značilna za gradnjo v sedemdesetih letih v Sloveniji, da pa je zaradi plastične členitve pročelij izjemno inovativna. Peter Krečič je Pečenkov Jemčev vrt ocenil za bistveno kvalitetnejši od sorodnih rešitev drugih slovenskih arhitektov.
Na zahodni stranici zgradbe je na temno betonsko osnovo pritrjena razčlenjena aluminijasta plastika Janeza Boljke (1931-2013), ki je nastala leta 1973 v okviru kiparskega simpozija Forma viva Maribor. Na mednarodni kiparski prireditvi, ki je v Mariboru potekala med letoma 1967 in 1986, so umetniki ustvarjali v betonu. Boljka je edini izbral drugačen material, njegova stvaritev pa je tudi edina, ki ne stoji na tleh, temveč je pritrjena visoko na pročelje stavbe, zgrajene iz betona. Na videz krhka skulptura spominja na molekulo in se steza nad Prešernovo ulico.
Literatura:
Slovenska likovna umetnost 1945-1978 (ur. Stane Bernik), III, Ljubljana 1979.
Stane BERNIK, Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo, Ljubljana 1992.
Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004.
Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja. Razprave I (ur. Jože Curk, Bruno Hartman, Jože Koropec), Maribor 1991, str. 511-563.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Peter KREČIČ, Nekateri vidiki slovenske arhitekture sedemdesetih let, Sinteza, 16/50-51- 52, 1980, str. 9-22.
Borut PEČENKO, Poslovno-stanovanjski blok »Jemčev vrt« v Mariboru, Sinteza, 13/38- 39-40, 1977, str. 86-89.
Jelka PIRKOVIČ KOCBEK, Urbanistično urejanje in izgradnja Maribora po letu 1945, Sinteza, 15/45-46, 1979, str. 29-42.
Jelka PIRKOVIČ KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora, Ljubljana 1982.
Eva SAPAČ, Urbani razvoj Maribora v 20. stoletju, Ljubljana 2010 (tipkopis doktorske disertacije).
Marjeta Ciglenečki
(23. 9. 2014)
