KAVARNA V PARKU
Lokacija: Ulica heroja Staneta 19
Arhitekt: Max Czeike, Jože Požauko
Čas nastanka: 1922, 1936, 1951, 1959
Pobudnik nekdanje kavarne Park ob vzhodnem robu mestnega parka je bil Alojzij Klemenčič, poslovodja in plačilni natakar v kolodvorski restavraciji v Mariboru. Leta 1921 je naročil načrte za kavarno pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Naslednjega leta se je Klemenčiču pridružil Gabrijel Valjak. Kavarna je bila zgrajena leta 1922. Načrte zanjo je izrisal arhitekt Max Czeike. Po drugi svetovni vojni so stavbi namenili novo vlogo in v njej leta 1951 uredili akvarij. Preurejena je bila po idejni zamisli direktorja akvarija Vilka Rehbergerja in po načrtih Jožeta Požauka. Požauko je bil obratovodja v Czeikejevem predvojnem gradbenem podjetju. Sedaj je razdeljena na akvarijski in terarijski del.
Alojzij Klemenčič je leta 1921 zaprosil občino za oddajo zemljišča v mestnem parku v zakup. Zamislil si jo je kot kavarniški paviljon z vrtom, v bližini ribnika in kostanjeve aleje. Z vrta se je odpiral pogled proti najstarejšemu delu mariborskega parka, ki ga je leta 1872 zasnoval graški mestni vrtnar Franz Marauschegg. Območje okrog ribnika z vodnimi rastlinami in labodi je že v poznem 19. stoletju veljalo za najbolj atraktiven in slikovit del mariborskega parka. Gostom kavarne se je odpiral tudi pogled na leta 1890 postavljeni litoželezen paviljon, vendar se je morala občina v dogovorih s Klemenčičem leta 1921 zavezati, da bo zaradi konkurence »odpravila mali paviljon«, v katerem je bila do tedaj kavarna in slaščičarna podjetja Tomasa Götza.
Klemenčič je načrte, ki jih je potreboval za pridobitev gradbenega dovoljenja, leta 1921 naročil pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Naris stranskega pročelja je podpisal arhitekt Ugon Schell, ki si je stavbo zamislil z veliko kupolo in odprtimi stenami. Vendar je bila kavarna naslednjega leta izvedena po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja.
Czeike je kavarno zasnoval z nizkim devetosnim vhodnim pročeljem, do katerega je vodilo široko stopnišče. Terasa pred pročeljem je bila ograjena z mrežasto ograjo, ki pa jo je že kmalu po nastanku preraslo grmičevje. Nad petimi srednjimi osmi vhodnega pročelja je trikotno čelo, ki je na sredini predrto z okni. Najbolj razgiban je bil osrednji del stavbe, na katerem je Czeike zasnoval osemkotni vhodni paviljon s predrtimi stranicami. Arhitekt je z velikimi okenskimi in vratnimi odprtinami predrl tudi pročelje ob vhodnem paviljonu. Velike odprtine brez okvirjev so ločevali le kanelirani pilastri brez kapitelov. Med prenovo so bile odprtine zazidane, le odprtina na čelni strani vhodnega paviljona je v rabi za glavni vhod. Odstranjeni so bili tudi nekateri drugi detajli, denimo zobčast venčni zidec, ki so poudarjali neoklasicistični videz stavbe. Na predvojnih fotografijah kavarne Park lahko vidimo tudi pergolo na visokih slopih kvadratnega prereza, ki je vodila od stopnišča do paviljonsko zasnovanega vhoda.
Do manjše gradbene spremembe je prišlo leta 1936, ko je imel kavarno v najemu Aleksander Klešič. Tedaj so po načrtu Jelenca in Šlajmerja rahlo razširili teraso. Leta 1951 so po načrtih Jožeta Požauka nekdanjo kavarno preuredili v Mestni akvarij. Leta 1959 so prav tako po Požaukovih načrtih zgradili prizidek na severni strani stavbe, v katerem si je akvarij uredil ribogojnico.
Viri:
PAM, Uprava za gradnje in regulacije Maribor, 1840-1963, MA 1736: Ulica heroja Staneta 19.
Literatura:
Tadej BRODSCHNEIDER, Lucijan JURIČEV, Nataša KŠELA, Arhitekt Max Czeike, Maribor 1996.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Rok GOLOB, Eva DVOŘÁKOVÁ, Arhitekt Max Czeike (12. 12. 1879 Nový Jičín - 1945 Maribor), Maribor 1998.
Alenka KOLŠEK, Die Stadtparks in Slowenien 1864-1918, Stadtparks in der österreichischen Monarchie 1765-1918 (ur. Géza Hajós), Wien-Köln-Weimar 2007, str. 195-216.
Martina PERŠE, Anja PREMK, Natalija ZANOŠKI, Gradbena dejavnost Fritza Friedrigerja in Maxa Czeikeja v Mariboru, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 49, 2013, str. 201-230.
Polona Vidmar
(29. 9. 2014)
