BLOKA METULJČEK
Lokacija: Cesta XIV. divizije 11 in Fluksova ulica 4
Arhitekt: Rudi Zupan
Čas nastanka: 1955-1958
Projekt za dva »cenena bloka« na pobreškem platoju je nastal po predlogu Mariborske tekstilne tovarne (MTT), ki je tako želela omiliti stanovanjsko stisko svojih zaposlenih. V primerjavi s štirimi dražjimi stanovanjskimi objekti, ki jih je investitor v času naročila že gradil v središču mesta, naj bi bila nova stanovanjska bloka cenejša tako za postavitev kot za najem. Kljub nižji ceni je naročilo zahtevalo preprosto, a kakovostno oblikovano stavbo s skromnimi in vendarle dovolj udobnimi stanovanji. Z gradnjo prvega bloka na Cesti XIV. divizije je gradbeno podjetje Konstruktor pričelo spomladi 1955, slabi dve leti kasneje, v začetku leta 1957, pa je MTT zanj dobila uporabno dovoljenje. Stanovanjski blok na Fluksovi 4 so po enakih načrtih postavili med letoma 1957 in 1958.
Sprejeti načrt, ki ga je MTT priložila vlogi za gradbeno dovoljenje, je izdelalo podjetje Komuna projekt pod vodstvom arhitekta Rudija Zupana (1921-2002). Ta je, skladno z željami naročnika, za novogradnjo predvidel izgradnjo 52 stanovanj razporejenih v štirih etažah. Stavbo je zasnoval v štirih enakovrednih traktih, ki se v tlorisu v obliki zalomljene črke H - ta nekoliko spominja na obris metulja, od koder izvira tudi ime oziroma vzdevek bloka - stikajo v skupnem stopnišču. V nadstropjih od tod do stanovanj vodijo zunanji hodniki, dostop do pritličnih stanovanj pa je omogočen po majhnih stopniščih z notranjih dvorišč - eno je bilo namenjeno vrtu, drugo pa parkirišču. V spodnjih treh bivalnih etažah se v vsakem kraku zvrstijo po dve dvosobni in eno enosobno stanovanje, v najvišjem nadstropju pa štiri enosobna; v bloku je tako skupno 24 dvo- in 28 enosobnih stanovanjskih enot s površino približno 51 oziroma 34 m2. Stanovanja so sestavljena iz predsobe, bivalne kuhinje s shrambo, kopalnice s straniščem in ene ali dveh sob. Za večjo intimnost stanovalcev je poskrbljeno s premišljeno orientacijo prostorov - na zunanje hodnike, ki funkcionirajo tudi kot balkoni, so obrnjeni le vhodi v stanovanja in kuhinje z oknom, spalni in dnevni prostori pa se odpirajo na zunanjo stran bloka, ali pa so pozicionirani za pregrado ob skrajnem koncu povezovalnega hodnika. V stanovanjih je bila predvidena kurjava na drva, priključek za telefon, bloka sta bila od začetka povezana z mestno kanalizacijo, vodovodom in električnim omrežjem, vsaki enoti pa je pripadal tudi del kleti oziroma drvarnice.
Z dvokapnico krita bloka sta opečnate gradnje, stene so ometane in na stranicah stopnišča, ograjah hodnikov ter v sklepnih pregradah razrahljane z dekorativnimi opečnatimi mrežami, ki v modernistično zasnovan objekt vnašajo elemente regionalizma. Dvoriščne fasade dodatno dinamizira ritem oken z različno pregrajenimi krili, na zunanji, sicer razmeroma preprosti osemosni fasadi pa monotonost razbijajo tudi izmenjaje na levo in desno zamaknjena korita za rože.
Arhitekt Zupan je s svojima blokoma na Pobrežju ustvaril projekt, pri katerem mu je uspelo združiti nizke stroške s kakovostno, estetsko dovršeno gradnjo, kar je bilo v času močnega porasta stanovanjske gradnje v Mariboru v petdesetih letih še posebej zaželeno. Njegova inovativna arhitekturna rešitev s svojo zasnovo povezuje stanovalce in spodbuja interakcijo med njimi, k visoki kakovosti bivanja pa pripomore tudi preudarno načrtovana okolica z zelenimi površinami. Te so, kljub gostejši pozidavi okolice, v večji meri ohranjene še danes. Zunanjščino stanovanjskih blokov danes kazijo neustrezne in neenotne zasteklitve zunanjih hodnikov, zagraditve vhodov v pritlična stanovanja in delne prenove fasad, zaradi katerih je premišljeno oblikovana in dobro zgrajena arhitektura izgubila svojo prvotno enovitost in estetsko vrednost.
Viri:
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Uprava za gradnje in regulacije, 1840-1963, Po/2179: Cesta XIV divizije 11.
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Uprava za gradnje in regulacije, 1840-1963, Po/2213: Fluksova ul. 4.
Literatura:
Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana 1982.
Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Socialna stanovanjska gradnja v Mariboru, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31/2-3, 1983, str. 202-208.
Vojteh RAVNIKAR, Maruša ZOREC, Tina GREGORIČ, Nataša KOSELJ, Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70. Aplikativna raziskava, Ljubljana 1999-2000.
Nataša KOSELJ, Sašo PODOBNIK, Damjan PRELOVŠEK, Peter ŽARGI, Docomomo Slovenija_100, Arhitektov bilten, 40/185-187, 2010, str. 103.
Katarina Mohar
(23. 9. 2014)
