POŠTA
Lokacija: Slomškov trg 10
Arhitekt: Friedrich Setz
Čas nastanka: 1892-1894
Stavba mariborske pošte je bila zgrajena med letoma 1892 in 1894 na območju podrtega srednjeveškega meščanskega špitala. Načrte zanjo je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz (1837-1907), vodja Urada za gradnjo poštnih stavb pri Ministrstvu za trgovino, gradnjo pa sta vodili mariborski gradbeni podjetji Baltzer in Kiffmann. Leta 1971 so stavbi na dvoriščni strani dozidali večji štrinadstropni prizidek. V prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja je bila pošta temeljito prenovljena po načrtih arhitekta Bojana Reichenberga (*1948), pri čemer je bila v precejšnji meri predelana osrednja dvorana v pritličju.
Dvonadstropno poštno poslopje ima v tlorisu obliko črke L. Trinajstosno pročelje na sredini poudarja triosni rizalit, na levi strani trinadstopni polkrožni stolpič, na desni pa enoosni rizalit s poudarjenim mansardnim oknom. Pritličje členijo pasovi rustike in pravokotna okna, prvo nadstropje, ki je od pritličja ločeno z vodoravnim zidcem, pravokotna okna z bogatimi okenskimi okvirji, sestavljeni iz dveh jonskih pilastrov ter iz balustrade pod okni. Drugo nadstropje, od prvega prav tako ločeno z zidcem, členijo polkrožna okna, med katerimi so toskanski pilastri, nad njimi pa se dviguje bogato profiliran venčni zidec.
Pritličje rizalita členijo trije polkrožno sklenjeni vhodi, med katerimi so toskanski polstebri, ki nosijo ogredje. Ob zgornjem (polkrožnem) delu vhodov sta po dve reliefni figuri; prva dvojica predstavlja telefon, druga pošto in tretja telegraf. Okna prvega nadstropja so enake oblike kot drugod na fasadi, le da je nad njimi trikotno čelo. Med okni sta polkrožni niši s personifikacijama Poštnih dejavnosti. Drugo nadstropje rizalita členijo bifore, med katerimi so korintski pilastri. Nad rizalitom se dviga manjše razgibano čelo z volutami, v katerem je mehanska ura. Poleg njega je balustrada s kamnoseškim okrasjem, kamnitimi vazami in obeliskoma.
Polkrožni stolpič ima podobno členitev kot pročelje, dodatno tretje nadstropje členijo bifore, nekatere izmed njih so slepe, stolpič pa je pokrit s kupolasto streho z lanterno.
Enajstosna stranska fasada (v Poštni ulici) ima enako členitev kot pročelje. Obe robni osi rizalitno izstopata, členitev je enaka kot drugod, le da imajo okna prvega nadstropja trikotna čela. Tako kot na pročelju se tudi tukaj dvigata nadstropji z mansardnim oknom, nad katerima sta kipca dečkov, levi piha v poštni rog, desni ima na glavi poštarsko kapo in nosi torbo s pošto.
Poštne stavbe so bile poleg vojaških in železniških objektov edini tip javnih stavb, katerih načrtovanje je vse do razpada Avstro-Ogrske potekalo centralno, v pristojnih uradih dunajskih ministrstev. Načrte za poštna poslopja je pripravljal Urad za gradnjo poštnih stavb pri Ministrstvu za trgovino, ki ga je od leta 1889 vodil Friedrich Setz, sicer vodilni avstrijski arhitekt za načrtovanje poštnih stavb. Setz je skupaj s sodelavci naredil načrte za 26 pošt širom cesarstva, na ozemlju današnje Slovenije še za pošti v Ljubljani (1895-1896) in Celju (1897-1898). Oblikovno je mariborska pošta podobna Setzovi pošti v Černovcih, deželni prestolnici Bukovine (sedaj Černivci, Ukrajina; devetdeseta leta 19. stoletja), osrednji rizalit pa precej spominja na pošto v Bregenzu (1895). Mariborska pošta je primer izjemno kvalitetne poznohistoristične javne stavbe, ki po svoji zasnovi sledi drugim tovrstnim arhitekturam z območja nekdanje monarhije. Poleg arhitekturnih značilnosti je potrebno izpostraviti ikonografsko zelo zanimivo kiparsko okrasje, personifikacije Pošte, Telegrafa in Telefona ter kipa Poštnih uslug, ki so po vsej verjetnosti delo Dunajske kiparske zadruge.
Literatura:
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.
Vladimir KLINAR, Iztok PREMROV, Pošta v Mariboru. Zgodovinski oris pošte in telekomunikacij, Maribor 1994.
Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 45 (n. v. 10)/2, 1974, str. 341-380.
Zdenka SEMLIČ RAJH, Žiga OMAN, Lučka MLINARIČ, Maribor. Mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, Maribor 2012.
Nika VAUPOTIČ, Kiparska dela na historističnih stavbah v Mariboru, Maribor 2013 (tipkopis diplomske naloge).
Sonja ŽITKO, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1989.
Igor SAPAČ, Javne palače, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Franci Lazarini
(23. 9. 2014)
