PRISTANIŠKI STOLP (TUDI SODNI STOLP)
Lokacija: Pristan 10, Vojašniški trg (nekdanji jugozahodni del mestnega obzidja)
Arhitekt: neznan
Čas nastanka: zasnova iz začetka 14. stoletja (1310); ponovno pozidan v 16. in v drugi četrtini 19. stoletja
Pristaniški ali Sodni stolp, kot je pogosto poimenovan, je najstarejši ohranjen del nekdanjega jugozahodnega mestnega obzidja.
Mariborčani so mestno obzidje začeli graditi kmalu po pridobitvi mestnih pravic (kot mesto je Maribor prvič izpričan leta 1254). V letih med 1255 in 1275 so mesto obdali z obzidjem štirikotne oblike s stranicami, dolgimi približno 500 metrov. Obzidje, ki je zamejilo prostor med reko Dravo in današnjimi Strossmayerjevo, Gregorčičevo in Ulico škofa Maksimilijana Držečnika, je prekinilo stare prometne poti in spodbudilo nastanek nove prometne ureditve z novo oblikovano ulično mrežo v vzhodnem delu mestnega jedra. Ob koncu 18. stoletja so mestno obzidje zaradi širitve mesta porušili, njegovi ostanki skupaj s štirimi obrambnimi stolpi pa so se ohranili do danes.
Okoli osem do deset metrov visoko in približno meter debelo obzidje je bilo na vrhu členjeno s prsobrani in cinami, na notranji strani pa je vzdolž njega potekal pokrit lesen povezovalen hodnik. Obzidje v 13. stoletju še ni imelo obrambnih stolpov. Prve so zgradili na obeh zahodnih in na severozahodnem vogalu ob prezidavi na začetku 14. stoletja. Že leta 1310 so na jugozahodnem vogalu zgradili predhodnika okrogle bastije, poznane kot Pristaniški ali Sodni stolp. Enako so naredili tudi na severozahodnem vogalu, verjetno pa tudi na severovzhodnem, na lokaciji grajske bastije, pri čemer so bili prvotni stolpi oglati, z zasnovo, ki je verjetno spominjala na romanske bergfriede. Približno sočasno so zgradili tudi oglate stolpe nad štirimi mestnimi vrati (Dravskimi, Pristaniškimi, Koroškimi in Graškimi) in zahodno stranico obzidja okrepili s polkrožnima stolpoma.
Pristaniški stolp stoji na mestu starega, leta 1310 zgrajenega jugozahodnega obrambnega stolpa. Tega so po letu 1532 predelali v renesančno bastijo, ki se je kljub poznejšim prezidavam ohranila do danes. Bastija okroglega tlorisa je zadaj prisekana, v zunanjščini členjena v štiri, v notranjščini pa v tri nadstropja. Pokrita je s stožčasto streho z dvema vrstama vetrnikov, ki je v prvi polovici 19. stoletja nadomestila uničeno streho iz 16. stoletja. V stolp vodi iz samostanske terase kamnit portal s potlačenim polkrožnim lokom in z robom posnetim na ajdovo zrno, zgrajen med predelavo v 16. stoletju. Na portalu na obrečni strani, ki je iz 19. stoletja, se je od starega vhoda ohranil le še ovalen ločni sklep. Zunanjščino členijo v zgornjih dveh etažah pravokotna okna in preprost zidec, v katerega so vzidani vrh rimskega nagrobnika z upodobitvama levov, nagrobni portret moža in žene in trilistno krogovičje, domnevno iz bližnje minoritske cerkve. Notranjščina je med pritličjem in nadstropjem križno obokana. Pristaniški stolp je bil prvotno nižji (segal je do vrha oken v drugem nadstropju oziroma do nivoja obzidja) in pokrit s strmo stožčasto streho, ki je bila v 17. stoletju uničena. Nanj je oprt prenovljeni del mestnega obzidja. Stolp in bližnje rečno pristanišče so italijanski stavbeniki pod vodstvom Domenica dell'Allia leta 1554 zavarovali z obvodno bastijo, imenovano Benetke, ki je bila ob gradnji hidroelektrarne leta 1967 porušena. Bastijo in stolp so povezali z obzidjem, skozi katerega so speljali eno od t.i. Vodnih vrat (porušena 1846).
Pristaniški stolp je leta 1937, le nekaj let po tem, ko je bil prenovljen za potrebe mestnih skladišč, pogorel. Leta 1958 so ga obnovili zlasti po podobi iz 19. stoletja, saj o starejšem izgledu stolpa ni bilo dovolj podatkov. Stolp, ki vsako leto oživi zlasti v času poletnega festivala, se danes uporablja za izvedbo glasbenih koncertov.
Literatura:
Jože CURK, Mariborsko mestno obzidje posebno v 16. stoletju, Časopis za zgodovino in narodopisje, 51 (n. v. 16)/1, 1980, str. 90-108.
Jože CURK, O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30/2-3, 1982, str. 5-11.
Jože CURK, Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31/2-3, 1983, str. 148-157.
Jože CURK, Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I, Časopis za zgodovino in narodopisje, 59 (n.v. 24)/1, 1988, str. 119-145.
Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991, str. 511-563.
Jože CURK, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski čas. Dopolnitve, Rudolf Gustav Puff, Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999, str. 291-370.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Maribor 2012 : evropska prestolnica kulture. Vodnik po mestu, Maribor 2012.
Sašo RADOVANOVIČ, Mariborske ulice, Maribor 2005.
Igor SAPAČ, Mariborski srednjeveški obrambni sistem. Znanstveno teoretični in projektni elaborat, Maribor 2013 (http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=20281, 18.9.2014).
Mira STRMČNIK GULIČ, Maribor, Konservatorska poročila, Varstvo spomenikov, 27, 1985, str. 285.
Tina Košak
(25. 9. 2014)
