Spomenik nadvojvodi Janezu
Mestni park (do 1918)
Franz Weissenberger
1856/1883
Spomenik nadvojvodi Janezu so v mariborskem parku slovesno odkrili 10. junija 1883. Celopostavni kip je bil ulit po modelu kiparja Franza Weissenbergerja v Salmovi železarni v Blanskem na Moravskem. Po prvi svetovni vojni so ga odstranili iz javnega prostora in prenesli v muzej.
Spomenik nadvojvode Janeza je svojemu rojstnemu mestu Maribor podaril na Dunaju živeči odvetnik Othmar Reiser. Domnevno je starejši kip kupil na Dunaju. Model za celopostavni portret nadvojvode Janeza je kipar Franz Weissenberger (1819-1875) izdelal leta 1856 in ga razstavil na dunajski akademski razstavi. Nadvojvodo je upodobil kot lovca v štajerski noši, opiral se je na popotno palico, ob desni nogi pa je ležal uplenjen divji petelin. Portret člana cesarske hiše v lovski noši in v sproščeni drži je bil v času nastanka izjemen in za javni prostor nesprejemljiv. Kljub temu so leta 1859 v Salmovi železarni v Blanskem po Weissenbergerjevem modelu ulili dva nadvojvodova portreta. Eden je stal v nekem salzburškem vrtu, kasneje pa so ga prepeljali v Bad Ausse, rojstno mesto nadvojvodove soproge Anne Plochl. Drugega naj bi hvaležni prebivalci Zidanega mosta želeli postaviti v svojem kraju, vendar oblastem zaradi žanrske upodobitve člana cesarske družine v lovski noši ni ustrezal. Tako naj bi ostal na Dunaju, kjer ga je leta 1882 kupil Othmar Reiser. Na zahtevo donatorja so ga Mariborčani postavili v novejšem delu parka in z njegovo namestitvijo poudarili še zadnje zasluge župana Matthäusa Reiserja, Othmarjevega bratranca, za Maribor. Postavili so ga na dva metra visoko umetno skalo iz sivozelenega pohorskega kamenja. Podstavek je kmalu obrasel bršljan in spomenik harmonično povezal z naravnim okoljem. Odkritje 10. junija 1883 je bilo zaznamovano z manj narodnostnimi spori kakor odkritje spomenika cesarju Jožefu II., vendar je bilo prav tako manifestacija vodilne mestne nemško-nacionalne in liberalne stranke. Takoj po prvi svetovni vojni so kip prepeljali v muzej, sedanji Pokrajinski muzej Maribor, v katerem je še vedno ohranjen.
Polona Vidmar
(20. 5. 2014)
LITERATURA:
Selma KRASA, Das Jägermonument als Denkmaltypus, Jagdzeit. Österreichs Jagdgeschichte 13 eine Pirsch, Historisches Museum der Stadt Wien, Wien 1996, str. 298.
Polona VIDMAR, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser, Acta historiae artis Slovenica, 18/1, 2013, str. 65 1387.
Sergej VRIŠER, Znamenja in javni spomeniki v Mariboru do 1941, Časopis za zgodovino in narodopisje, NV 7, 1971, str. 103 13113.
Sonja ŽITKO, Nadvojvoda Janez in njemu postavljeni spomeniki na Slovenskem, Acta historiae artis Slovenica, 3, 1998, str. 103 13113.
Sonja ŽITKO, Po sledeh časa. Spomeniki v Sloveniji 1800 131914, Ljubljana 1996.
