Spomenik viceadmiralu Wilhelmu Tegetthoffu
Trg generala Maistra (do 1918)
Heinrich Fuss
1882-1883
Spomenik v Mariboru rojenemu viceadmiralu Wilhelmu Tegetthoffu je bil slovesno odkrit 10. julija 1883. Z realističnim bronastim doprsjem viceadmirala na visokem kamnitem podstavku in bronastima personifikacijama njegovih zmag pri Helgolandu in Visu je bil najbolj reprezentančen mariborski javni spomenik 19. stoletja. Avtor bronastih plastik je Heinrich Fuss.
Priprave na postavitev Tegetthoffovega spomenika so se začele takoj po viceadmiralovi smrti 7. aprila 1871. Mariborčani so v enem tednu pridobili cesarjevo dovoljenje in 15. aprila 1871 ustanovili Komite za postavitev Tegetthoffovega spomenika, na čelu katerega je bil tedanji mariborski župan Matthäus Reiser. Komite je zbiral prispevke za spomenik s pomočjo loterije. Glavni dobitek za loterijo je prispeval cesar Franc Jožef. Sredi sedemdesetih let 19. stoletja so priprave za postavitev spomenika zamrle, kljub temu pa je komite decembra 1875 naročil idejno skico pri graškem inženirju Wilhelmu Bücherju. Bücher je bil arhitekt mariborske Višje realke, ki je bila zgrajena v času župana Matthäusa Reiserja in tudi z njegovim prizadevanjem. Medtem so Mariborčane prehiteli v Puli, kjer so Tegetthoffov spomenik, ki ga je financiral cesar, odkrili leta 1877. Njegov avtor je profesor dunajske akademije Carl Kundmann, ki si je izboril tudi naročilo za dunajski Tegetthoffov spomenik, odkrit leta 1886. Mariborčani so želeli, da bi bil Tegetthoffov spomenik vrhunsko umetniško delo, vredno velikega junaka. Za njegovo izvedbo so želeli pridobiti kiparja Carla Kundmanna, vendar ta naročila ni želel sprejeti, zato so delo zaupali Kundmannovemu nekdanjemu študentu Heinrichu Fussu. Pogodba s Fussom je bila podpisana 1881, vendar šele potem, ko so profesorji dunajske akademije Carl Kundmann, Georg Niemann in Carpar Zumbusch s pisno ekspertizo zagotovili, da bo Fussov spomenik umetniško delo in potem, ko je osnutek odobril komite za postavitev spomenika. Fussov mavčni osnutek je ohranjen v Pokrajinskem muzeju Maribor. Fuss je v Innsbrucku pripravil modele Tegetthoffovega doprsja na podlagi fotografij iz zadnjih let viceadmiralovega življenja ter celopostavnih personifikacij bitk pri Helgolandu in Visu. Reprezentančni spomenik, najpomembnejše delo kiparja Fussa, so naročniki sprejeli z navdušenjem. Njegovega odkritja 10. julija 1883 se je udeležil cesar Franc Jožef. Kljub mnenju neznanega pisca v Marburger Zeitung, da bi bil za postavitev najprimernejši tedanji Sofijin trg, sedanji Trg svobode, je Matthäus Reiser vztrajal pri postavitvi na Tappeinerjevem trgu, sedanjem Trgu generala Maistra, saj je s spomenikom želel obeležiti svoj doprinos k razvoju mesta, to je reprezentančno stavbo Višje realke. Po prvi svetovni vojni so bronasto doprsje in personifikaciji Helgolanda in Visa prenesli v mestni muzej, visok podstavek iz mauthausenskega granita pa je vsaj do leta 1934 ostal na trgu. Doprsje viceadmirala Tegetthoffa je ohranjeno v Pokrajinskem muzeju Maribor, za personifikaciji pa je bilo usodno leto 1947. Tedaj so ju kot manjvredni umetnostni deli s konca 19. stoletja umaknili iz muzeja, da bi bron uporabili za spomenik padlim v osvobodilni vojni.
Polona Vidmar
(20. 5. 2014)
LITERATURA:
Polona VIDMAR, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser, Acta historiae artis Slovenica, 18/1, 2013, str. 65 1387.
Sergej VRIŠER, Znamenja in javni spomeniki v Mariboru do 1941, Časopis za zgodovino in narodopisje, NV 7, 1971, str. 103 13113.
Sonja ŽITKO, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1989, str. 42.
Sonja ŽITKO, Po sledeh časa. Spomeniki v Sloveniji 1800 131914, Ljubljana 1996, str. 112.
