VELIKA KAVARNA (THERESIENHOF)
Lokacija: Glavni trg 1
Arhitekt: Leo Czerny
Čas nastanka: 1913
Večnamensko poslovno in stanovanjsko stavbo, ki sta jo naročnika, brata Jožef in dr. Rudolf Franz v čast svoji materi poimenovala Theresienhof (Terezijin dvor), so slavnostno otvorili septembra leta 1913. Leto poprej je načrte zanjo zasnoval graški arhitekt Leo Czerny.
Njegovo prvotno zamisel je Društvo za domovinsko varstvo Štajerske (Verein für Heimatsschutz in Steiermark) zavrnilo, ker naj bi bogato okrašena fasada stavbe preveč izstopala in kvarila harmonično ubranost okolice. Po Cernyjevih popravljenih načrtih, odobrenih julija 1912, je novogradnjo postavil mestni stavbenik Rudolf Kiffmann iz enega vodilnih mariborskih gradbenih podjetij Kiffmann.
Stavba, zasnovana v historističnem slogu s secesijskimi elementi, stoji na desnem bregu Drave, na vogalu med Glavnim trgom in Starim mostom - z gradnjo slednjega je tesno povezan tudi njen nastanek. Zaradi neugodnega, proti reki močno nagnjenega terena je poslopje zgrajeno na dveh nivojih - osrednji del na nivoju Koroške ceste, ki vodi preko mosta, stranski pa v višini Dravske ceste ob nabrežju. Od tod do vrha mostu vodijo cikcakaste stopnice. Oba dela stavbe sta trinadstropna, osrednji je krit z razgibano mansardno streho, vrh stranskega pa prekriva ravna, ograjena terasa. Osrednji, triosni del glavne fasade, obrnjene proti trgu, je poudarjen s čelom, balkonom in glavnim vhodom v stavbo. Velika, pravokotna okna (v prvem nadstropju so zgoraj zaobljena) so členjena z variacijo geometričnih dekorativnih shem, fasado pa dinamizirajo tudi različni načini ometanja, preprosto členjeni parapeti in kovane ograje. Podobna zunanja členitev se nadaljuje na fasadah celotnega stavbnega volumna. Na vogalih ob Koroški cesti so robovi zgradbe v višini stanovanjskih nadstropij poudarjeni z zaobljenima konzolnima pomoloma, vzdolž prvega nadstropja pa se razteza balkon.
Pritličje in prvo nadstropje glavnega dela sta bila namenjena poslovnim dejavnostim, v zgornjih dveh nadstopjih so bila urejena štiri stanovanja, na podstrešju pa so se nahajale sobe za osebje, pralnica in likalnica. Največ prostora je bilo namenjenega kavarniški in gostinski dejavnosti. Osrednja kavarniška dvorana s pogledom na Glavni trg se je nahajala v prvem nadstropju, ob njej pa so bile urejene še restavracija, biljardnica, igralnica in dve kavarniški verandi s pogledom na Dravo v stranskem delu. Notranja stopnišča so bila obdana z dekorativnimi secesijskimi ograjami, del opreme pa je zasnoval oblikovalec kovin Viljem Ulama iz Gradca.
Stavba, ki je pomembno prispevala k današnji arhitekturni podobi mestnega središča, je pustila močan pečat tudi na mariborskem kulturnozgodovinskem zemljevidu. Imenitna kavarna »Cafe Theresienhof«, ki je ob otvoritvi veljala za najmodernejšo na Štajerskem, je bila pred prvo svetovno vojno priljubljeno zbirališče predvsem nemško govorečega meščanstva in simbol vplivne nemške skupnosti. Po vojni so jo preimenovali v »Veliko kavarno,« v njej prirejali priljubljene družabne dogodke in z obratovanjem, pod vodstvom vrste različnih lastnikov, uspešno nadaljevali vse do leta 1979. Deset let kasneje so prostore bivše kavarne temeljito preuredili in v njih odprli kazino. Po njegovem stečaju leta 2009 so osrednji prostori nekaj let ostali prazni, z ustanovitvijo Salona uporabnih umetnosti pa so jim danes (vsaj delno) vrnili prvotno namembnost. Namembnost ostalih prostorov se je spreminjala (še) pogosteje; v stavbi je imela svoje prostore vrsta prodajaln, lokalov s prehrano, nekaj časa pa je tu deloval tudi Radio Maribor.
Viri:
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Uprava za gradnjo in regulacije 1840-1963, Ma/102, Glavni trg 1.
Literatura:
Marjeta CIGLENEČKI, Urbanistična podoba Maribora v 19. in 20. stoletju, Studia Historica Slovenica, 6/2-3, 2006, str. 531-556.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40)/2 133, 2004, str. 301 13331.
Jerneja FERLEŽ, Velika kavarna 13 metamorfoze prostora, Večer, 69/207, 7. 9. 2013, str. 22 1323.
Nemci in Maribor. Stoletje preobratov. 1846-1946 (ur. Jerneja Ferlež), Maribor 2012.
Jelka PIRKOVIĆ, Breda MIHELIČ, Secesijska arhitektura v Sloveniji, Ljubljana 1997.
Katarina Mohar
(23. 9. 2014)
