VILA MAJER
Lokacija: Vilharjeva ulica 7
Arhitekt: Jože Jelenc
Čas nastanka: 1931-1932
Trgovec in posestnik Franjo Majer si je v koroškem predmestju na Vilharjevi ulici 7 dal postaviti družinsko vilo. Načrte zanjo je naredilo mariborsko gradbeno podjetje in tehnična pisarna Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja, ki je tedaj veljalo za eno največjih v mestu in bližnji okolici. Za izhodišče pri načrtovanju Majerjeve vile je Jože Jelenc vzel načrte Vladimirja Šubica za neuresničeno vilo Rudolf v Mariboru, pri gradnji katere je na osnovi ohranjene pogodbe iz leta 1930 tudi sam sodeloval. To domnevo potrjuje uporaba nekaterih povsem novih arhitektekturnih motivov (npr. stopniščni cilindrični volumen, odprti vogal in okroglo okna), ki pa so bili značilni elementi Šubičevega arhitekturnega jezika, in dejstvo, da sta se arhitekta po vsej verjetnosti že poznala iz študijskih let na nemški visoki šoli v Pragi.
Dvonadstropna podkletena vila ima tloris v obliki črke L in je z glavno fasado obrnjena proti vzhodu. Stavba je zasnovana iz sklopa osrednjega kubičnega volumna in iz njega na severozahodni strani izstopajočega pritličnega pravokotnega kraka. Na stičišču obeh je volumen cilindrične oblike s stopniščem. Na južni vrtni strani je iz stavbne gmote blago naprej pomaknjen terasasti pritličen rizalit s kasnejšo prezidavo dostopa na vrt. Belo ometana stavbna lupina in enotna profilacija okenskih okvirjev, terasnih parapetov in strešnega zidca prispevata k dojemanju enovitosti stavbne zunanjščine. Celoto prekrivata ravna streha in delno pokrita odprta terasa na vrhu. Masiven stavbni volumen avtor razgiba z razliko v višinskih gabaritih posameznih delov stavbe, ravne strehe in teras na južni strani objekta. Zasnovo celote še dodatno popestrita prevotlitev vhodnega dela na severovzhodnem vogalu, ki zajema enoramno stopnišče v pritličju in odprto pokrito ložo v nadstropju, in motiv parapeta na slopih, ki povezuje vhod v stavbo in ograjo okoli nje ter zahodni del delno pokrite terase v zadnjem nadstropju vile.
Prvotno namembnost prostorov v notranjosti in originalno tlakovanje nekaterih sob lahko rekonstruiramo na podlagi ohranjenih načrtov. V polkletni etaži je bila predvidena osrednja predsoba z neposrednim vhodom v stranišče ob stopnišču, dve kletni sobi, kotlarna in drvarnica, shramba in kuhinja. Iz slednje je bil možen dostop še do ene sobe na severni strani, iz kotlarne in drvarnice pa do cvetličnjaka na jugu. Podoben razpored prostorov srečamo v vseh nadstropjih. V pritličju se nahajajo na vzhodni strani poleg vhodne veže, stranišča in stopnišča, tri sobe z nedefinirano funkcijo; na jugovzhodnem vogalu je jedilnica z dostopom na vrtno teraso, na severni strani pa prehodna pripravljalnica in opremljena kuhinja. Iz te je možen vstop v shrambo in spalnico za služkinji, ki se nahajata v pritličnem pravokotnem volumnu stavbe. V nadstropju je natančno definirana funkcija le nekaterih prostorov: stranišča ob osrednjem stopnišču, kabineta tik ob pokriti odprti loži v severovzhodnem vogalu, zakonske spalnice z vzidanimi omarami in dostopoma na vrtno teraso ter opremljeno kopalnico na zahodnem delu nadstropja. Velik del zadnje etaže predstavlja delno pokrita terasa, le na severozahodnem vogalu je lociran pokriti bazen, na desni strani stopnišča stranišče, v severovzhodnem vogalu pa pralnica in likalnica.
Kljub temu, da Mayerjeva vila ni doživela prezidav, je bila na začetku devedesetih let v zelo slabem stanju. Leta 1992 je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena; projekt prenove pa se je odvijal med letoma 2001 in 2003. Kljub delni spremembi namembnosti stavbe in gradnji prizidka z garažo in vhodom v specialistično zdravstveno ordinacijo, je bila obnova uspešna saj je vila ohranila celovitost modernističnega stavbnega jedra in strukture.
O življenju in delu arhitekta Jožeta Jelenca imamo zelo malo podatkov. Vemo le, da je leta 1920 diplomiral pri profesorju Josefu Fanti na Nemški tehnični visoki šoli v Pragi in da je bil s svojim delovanjem aktivno soudeležen pri ustvarjanju medvojne arhitekturne scene mesta Maribor. Vila Majer sodi v Jelenčevo zrelo ustvarjalno obdobje, ki ga zaznamuje preobrat k bolj modernističnemu ustvarjanju. Pri tem naj bi odigralo odločilno vlogo njegovo sodelovanje z arhitektoma Sašom (Aleksandrom) Devom in Jaroslavom Černigojem pri gradnji Banovinske hranilnice na Tyrševi ulici 2 v letih 1931 in 1932. Saša (Aleksander) Dev in Jaroslav Černigoj sta bila namreč v prvi polovici tridesetih let med vodilnimi arhitekturnimi biroji moderne usmeritve v Mariboru.
Viri:
PAM, Uprava za gradnjo in regulacije 1840-1963, MA/1891.
Literatura:
Eva PEZDIČEK, Nekaj izhodišč za evidentiranje, dokumentiranje in obnovo arhitekture 20. stoletja v Sloveniji, Maribor 2003.
Eva PEZDIČEK, Vila Majer v Mariboru in projekt njene obnove, Umetnostna kronika, 5, 2004, str. 10-16.
Eva SAPAČ, Vila Majer, Slavne vile na Slovenskem, Praha 2013, str. 214-217.
Alenka Di Battista
(29. 9. 2014)
