VODNI STOLP
Lokacija: levi breg Drave, na robu Lenta (Usnjarska 10)
Arhitekt: Domenico dell'Allio (Lalio, Layo, Lago), Andrea dell'Allio, Valentin Treveno, Pietro Antonio de Pigrato
Čas nastanka: 1555
Tako imenovani vodni stolp je poznorenesančna utrdba na jugovzhodnem delu mestnega obzidja na levem bregu reke Drave.
Po dodelitvi mestnih pravic je Maribor med letoma 1255 in 1275 dobil mestno obzidje, ki je v obliki romba s stranico dolgo okrog 500 m zaobjelo površino okrog 25 hektarjev in zamejilo prostor med reko Dravo in današnjimi Strossmayerjevo, Gregorčičevo in Ulico škofa Maksimilijana Držečnika. Sočasno sta nastala minoritski samostan, ki so ga graditelji prislonili na mestno obzidje, in judovska naselbina s sinagogo. Ob južni obzidni stranici je bil zgrajen tudi Žički dvor.
Izgradnja obzidja je spremenila urbanistično zasnovo mesta in prekinila mestni promet - zlasti povezavo med mostiščem in Koroško cesto -, zaradi česar je nastala Dravska ulica na jugovzhodnem delu Glavnega trga, hkrati pa so se oblikovale tudi nove ulice v vzhodnem delu mesta. Nova prometna ureditev, ki jo je vzpodbudila gradnja obzidja, je pomembno povezala tri mestna vrata (Koroška oz. Gospejina, Graška oz. Ulrikova in Dravska oz. Vodna) s stičiščem na Glavnem trgu, kar je vplivalo na neenakomerno poseljenost mesta, saj je severozahodni del mesta ostal redkeje poseljen vse do začetka 20. stoletja.
Prvotno mestno obzidje ni imelo obrambnih stolpov. Šele v začetku 14. stoletja so na jugozahodnem in severozahodnem vogalu ter nad štirimi mestnimi vrati (Dravskimi, Pristaniškimi, Koroškimi in Graškimi) zgradili oglate stolpe, jedro pa je predstavljal oglati stolp ob mestni župnijski cerkvi, sedanji zvonik stolnice.
Med letoma 1460 in 1470 so ob ponovni večji prenovi obzidja zgradili vrsto obrambnih stolpov zlasti na severnem in jugovzhodnem delu, med katerimi sta se do danes ohranila Židovski in Čeligijev stolp.
Ko so se po letu 1523 obnovili turški vpadi in z uveljavitvijo novih tipov strelnega orožja se je pojavila potreba tudi po prenovi mariborskega obrambnega sistema. Meščani so na začetku 16. stoletja na obzidju izvedli več manjših popravil, osrednjo prenovo, za katero je dobršen del prispevala deželna oblast, pa so med med letoma 1550 in 1562 vodili italijanski gradbeniki pod vodstvom bratov Domenica in Andrea dell' Allia ter Valentina Trevena in Pietra Antonia de Pigrata. Na podlagi najmodernejših principov vojaške arhitekture so se po načrtih prvega nadzornika za vojaško arhitekturo notranjeavstrijskih dežel, Domenica dell'Allia, prenove obzidij odvijale tudi v drugih notranjeavstrijskih mestih, vključno z bližnjim Gradcem, Ptujem, Radgono, Brežicami, Celovcem in Varaždinom.
V sklopu celovite prenove obzidja so zgradili štiri nove bastije, ki so zaščitile Koroška vrata, dostope do mestnega pristanišča in severovzhodni mestni vogal ob gradu.
Poleg grajske bastije se je na vzhodnem delu nekdanje južne obrambne linije ohranil le še Vodni stolp, ki so ga leta 1555 zgradili na mestu nekdanjega okroglega Smodniškega stolpa, arhivsko izpričanega leta 1529. Vodni stolp je zgrajen na pravilni petkotni zasnovi kot obrambna utrdba iz masivnih zidakov z visoko zatrepasto streho in preprosto fasado, ki jo členijo le strelne line in značilni polkrožni venčni zidec. V stavbo, ki je klinasto obrnjena proti rečni strugi, vodi dvoje vrat. Z izgradnjo novega dela obzidja so italijanski gradbeniki stolp povezali s starejšim Židovskim stolpom.
Ob izgradnji hidroelektrarne v drugi polovici šesdesetih let dvajsetega stoletja je bila njegova usoda nejasna, saj je bil zaradi zajezitve Drave skupaj z drugo od vodnih utrdb, t.i. Benetkami, predviden za rušenje. Medtem, ko so Benetke porušili, so v želji po rešitvi Vodnega stolpa mestne oblasti projekt ohranitve tega pomembnega renesančnega dela mestnega obzidja leta 1967 zaupale gradbeniku Jožetu Požauku, ki je 1500 tonsko arhitekturo uspel dvigniti na današnjo lokacijo. Ob tem so v pritljičju stolpa podrli kapaste opečne oboke, ki so jih sredi osemdesetih let rekonstruirali. Obenem so sanirali tudi zunanjščino stolpa.
Zaradi ohranjene monumentalne utrdbene arhitekture in značilne obrečne lege je Vodni stolp eden pomembnejših arhitekturnih simbolov mesta Maribor. V njem deluje vinoteka, ki obiskovalcem nudi širok izbor slovenskih vin.
Literatura:
Jože CURK, Mariborsko mestno obzidje posebno v 16. stoletju, Časopis za zgodovino in narodopisje, 51 (n. v. 16)/1, 1980, str. 90-108.
Jože CURK, O utrjevanju slovenještajerskih mest v 16. stoletju, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30/2 133, 1982, str. 5 1311.
Jože CURK, Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31/2 133, 1983, str. 148 13157.
Jože CURK, Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I, Časopis za zgodovino in narodopisje, 59 (n.v. 24)/1, 1988, str. 119-145.
Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991, str. 511-563.
Jože CURK, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski čas. Dopolnitve, Rudolf Gustav Puff, Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999, str. 291-370.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Maribor 2012 : evropska prestolnica kulture. Vodnik po mestu, Maribor 2012.
Helena SERAŽIN, Lombardske stavbarske delavnice od 16. do 18. stoletja v slovenskih deželah, Slovenska umetnost in njen evropski kontekst. Izbrane razprave 1 (ur. Barbara Murovec), Ljubljana 2007, str. 20 1335 (http://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540494.pdf).
Mira Strmčnik GULIČ, Maribor, Konservatorska poročila, Varstvo spomenikov, 27, 1985, str. 285.
Sašo RADOVANOVIČ, Mariborske ulice, Maribor 2005.
Igor SAPAČ, Mariborski srednjeveški obrambni sistem. Znanstveno teoretični in projektni elaborat, Maribor 2013 (http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=20281, 18.9.2014).
Tina Košak
(25. 9. 2014)
