VURNIKOVA KOLONIJA
Lokacija: med Fochevo ulico na severu, Delavsko na jugu, Koseskega ulico na zahodu in Betnavsko ulico na vzhodu
Arhitekt: Ivan Vurnik
Čas nastanka: 1928, 1929, 1933
Hitremu industrijskemu razvoju Maribora od sredine 19. stoletja naprej sta sledila skokovito naraščanje prebivalstva in veliko pomanjkanje delavskih stanovanj. Stanovanjska problematika je bila stalnica na dnevnem redu mestnega sveta, o njej pa so poročali tudi časniki. O gradnji delavske kolonije v nekdanjem Magdalenskem predmestju na desnem bregu Drave je mariborski mestni svet sklepal na seji 10. februarja 1928 na pobudo novo izvoljenega župana dr. Alojzija Juvana (1886-1960), ki je Mariboru načeloval v letih 1928-1931 in 1935-1941. Enodružinske hišice so se namenili oddajati članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. S podporo državnega brezobrestnega kredita in z lastnimi sredstvi je občina kupila zemljišče, ga komunalno opremila in zgradila vrstne enostanovanjske hišice po načrtih arhitekta Ivana Vurnika (1884-1971). Dela je izvajal konzorcij mariborskih gradbenikov (Ivan Živic, Ubald Nassimbeni, Rudolf Kiffmann, Accetto in drugovi ter Inž. arh. Jelenc & inž. Šlajmer). Konec leta 1928 je bilo vseljivih 147 hiš, v letih 1929 in 1933 pa so zgradili še 64 enot. Stanovalci, ki so redno plačevali najemnino, so po dvajsetih letih postali lastniki vrstnih hiš.
Območje za gradnjo so razdelili na dva neenaka dela, ki se pahljačasto širita od severa proti jugu, deli pa ju Cesta zmage. Zahodni del je nekoliko ožji, vrstne hiše se nizajo v smeri od severa proti jugu. V nekoliko širšem vzhodnem delu dva niza hiš tečeta tudi v smeri vzhod-zahod. Sredi vzhodnega dela naselja je parkovno urejen kvadratast Schreinerjev trg. Celotno kolonijo in Cesto zmage obdajajo drevoredi. Mestna občina Maribor je za gradnjo izbrala načrte arhitekta Ivana Vurnika, ki jih je objavil v časopisu Slovenec 25. marca 1928. Da bi gradnjo pocenili, so tlorisno površino posamezne hiše zmanjšali iz predvidenih 34,50 m2 na nekaj več kot 27 m2, za vsako od enot pa je dolga in ozka vrtna parcela. Hiše so povezane v nize od sedem do devet enot, njihova višina pa se ritmično menjava; nekateri nizi po višini obsegajo dve etaži, v drugih so izkoriščena tudi podstrešja. Ulična pročelja so preprosta. Vhodna vrata so locirana izmenično nekoliko desno ali levo od središčne osi, nad vrati pa je nadstrešek, ki služi za balkon. Na eni strani vhoda in balkona sta trokrilni okni, v pritličju kuhinjsko, v nadstropju spalnično. Na drugo stran vhodnih vrat je lina za zračenje stranišča. Skozi vhodna vrata stopimo v vežo, od koder vretenasto leseno stopnišče vodi v nadstropje z manjšo in večjo spalnico; v hišah z izkoriščenim podstrešjem se v tretji etaži ponovi tloris nadstropja. Pod stopniščem je v pritličju stranišče, nasproti stopnic pa vhod v kuhinjo in nekoliko zamaknjeno nišo za pomivanje posode in pranje perila. Pod kuhinjo je kletna shramba, izhod na vrt iz kuhinje pa je ščitil lesen nadstrešek, ki so ga tako rekoč v vseh hišah zelo kmalu obzidali. Stanovalci so v naslednjih letih hiše precej prezidavali, predvsem so s prizidki na vrtno stran povečevali tloris. Tako naselje danes ne kaže več povsem enotne podobe. Kljub številnim spremembam pa je Vurnikova kolonija ohranila svoje bistvene značilnosti in prvotni značaj; zaščitena je kot naselbinska kulturna dediščina.
Vurnikova kolonija, ki jo Mariborčani običajno imenujejo »delavska«, včasih tudi »mestna kolonija«, je edinstven primer uspešnega reševanja delavskega stanovanjskega vprašanja na Slovenskem. Arhitekt Ivan Vurnik je več let skrbno preučeval, kako takšno problematiko rešujejo drugod po Evropi, zlasti v industrijsko visoko razvitih državah Veliki Britaniji, Nizozemski, Franciji in Nemčiji. Dobro je poznal tudi politiko dunajskih socialdemokratskih mestnih oblasti v obdobju med 1921 in 1938, za katero je bila značilna splošna leva politična usmerjenost ter naklonjenost do delavskega razreda in njegovih potreb. Dunajski socialdemokrati so nadvse uspešno reševali delavsko stanovanjsko vprašanje; njihovi principi še danes veljajo za vzorne. Vurnik je soglašal z arhitektom Adolfom Loosom (1870-1933), prvim vodjem dunajskega urada za stanovanjska vprašanja in zagovornikom t. i. »vrtnih mest«, naselij vrstnih enodružinskih hiš z vrtovi, ki so jih gradili na obrobju mesta. Seznanjen je bil tudi z razpravami na dunajskem Kongresu o stanovanjih in izgradnji mest (1926), na katerem so primerjali vrtna mesta in velike stanovanjske bloke z notranjimi dvorišči, ki so sredi dvajsetih let na Dunaju začeli prevladovati nad naselji enodružinskih hiš. Ivan Vurnik je o problematiki stanovanjske gradnje za skromne delavske družine napisal več poljudnih člankov za Dom in svet (1927, 1928), Koledar družbe sv. Mohorja (1928) in Slovenca (1928). Članke je opremil s fotografijami dobrih primerov na tujem in z lastnimi načrti, v katerih lahko sledimo, kako je zorela Vurnikova ideja o enodružinski hišici z vrtom, ki bi bila najprimernejša za slovenske razmere. Doseči je želel, da bi bila gradnja cenovno in tehnično dostopna, zato je predvidel majhen tloris (nekaj več kot 30 m2), preproste gradbene materiale in povezavo vsaj dveh hiš v eno enoto, načrte pa odlikujeta visoka funkcionalnost in skrb za soliden bivanjski standard. Vurnikovi načrti za delavske hišice z vrtovi so njegovo prvo urbanistično načrtovanje in tudi edino realizirano, po mnenju poznavalcev pa teoretično najbolj dognano. Posebej pomembno je, da je arhitekt poleg načrtov za gradnjo razgrnil celovit model postopka gradnje, ki je zahtevala ustrezno podporo mestne oblasti in razumevanje družbeno-političnih vidikov stanovanjske gradnje za delavski razred. Vurnikova kolonija v Mariboru je tudi prvi primer gradnje vrstnih hiš na Slovenskem.
Viri:
Pokrajinski arhiv Maribor, fond Zavod za urbanizem Maribor.
Pokrajinski arhiv Maribor, fond Uprava za gradnje in regulacijo Maribor 1906-1965 .
Literatura:
Franjo BAŠ, Razvoj Maribora v letih 1918-1938, Kronika slovenskih mest, 6, 1939, str. 57-68.
Stane BERNIK, Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 1992.
Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004.
Marjeta CIGLENEČKI, Urbanistična podoba Maribora v 19. in 20. stoletju, Studia Historica Slovenica, 6/ 2-3, 2006, str. 531-555.
Marjeta CIGLENEČKI, Vurnikova kolonija v Mariboru, Ljubljana 2014 (Umetnine v žepu, 9).
Jože CURK, Maribor. Urbanistično-gradbeni zgodovinski oris, Časopis za zgodovino in narodopisje, 37, št. 2, 1966, str. 63-95.
Jože CURK, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, Maribor skozi stoletja. Razprave I (ur. Jože Curk, Bruno Hartman, Jože Koropec), Maribor 1991, str. 511-563.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.
Jerneja FERLEŽ, Stanovati v Mariboru, Maribor 2009.
Maksimilijan FRAS, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor 2013.
Maja GODINA, Iz mariborskih predmestij. O življenju in kulturi mariborskih delavcev v letih 1919 do 1941, Maribor 1992.
Andrej HRAUSKY, Funkcionalizem v slovenski arhitekturi med obema vojnama, Arhitektov bilten, št. 117/118, 1993, str. 22-43.
Ljubo HUMEK, Urbanistična problematika in regulacijske osnove mesta Maribora, Nova obzorja, 4, 1950, str. 281-290.
Breda MIHELIČ, Vurnik in Ljubljana, v: Ivan Vurnik 1884 - 1971. Slovenski arhitekt, (ur. Janez Koželj), Ljubljana 1994, str. 79-90.
Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana 1982.
Jelka PIRKOVIČ, Socialna stanovanjska gradnja v Mariboru, Kronika, 31, št. 2-3, 1983, str. 202-208.
Jelka PIRKOVIČ, Mestna delavska kolonija, 20. stoletje. Arhitektura od moderne do sodobne. Vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2001, str. 121 - 125.
Eva SAPAČ, Urbani razvoj Maribora v 20. stoletju, Ljubljana 2010 (tipkopis doktorske disertacije).
Saša SEDLAR, Ivan Vurnik. Poskus orisa njegove vloge v sodobnem urbanizmu, Sinteza, 8/ 23, 1972, str. 25-27.
Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961.
Ivan VURNIK, O reševanju stanovanjske krize v zapadni Evropi, Dom in svet, 40/ 4, 15. maj 1927, str. 145-148.
Ivan VURNIK, K vprašanju enodružinske delavske hišice, Dom in svet, 41/ 3, 15. marec 1928, str. 82-84.
Ivan VURNIK, O stanovanjski hišici, Koledar družbe sv. Mohorja, Ljubljana 1928, str. 52-59.
Ivan VURNIK, Za lasten dom in vrt, Slovenec, 16/71, 25. marec 1928, str. 3.
Ivan VURNIK, Za lasten dom in vrt, Slovenec, 16/77, 1. april 1928, str. 8.
Marjeta Ciglenečki
(23. 9. 2014)
