ŽIDOVSKI STOLP

 

Lokacija: Židovska ulica 6

Arhitekt: neznan

Čas nastanka: ok. 1465, 17. stol. (povišava)

 

Židovski stolp stoji v neposredni bližini nekdanje sinagoge in je bil do konca 15. stoletja del mariborske judovske četrti. Vključen v nekdanje mestno obzidje na stičišču njegove vzhodne in južne stranice, je nekdaj predstavljal začetek renesančnega zapornega zidu, ki je segal do Vodnega stolpa ob Dravi in s Spodnjimi vodnimi vrati ločeval Dravsko predmestje od okolice.

Obrambni stolp je bil postavljen okoli leta 1465, in sicer na mestu starejše stražarnice. Njegova pozidava sega torej v čas prve večje obnove mestnega obzidja med 1460 in 1470, pri kateri so sodelovali tudi Judje. Mestni sodnik Sebald Mitterhueber je 1465 potrdil, da so prispevali 40 funtov, ki so bili porabljeni za les, prevoz lesa in zidarje. V stolpu je bila morda judovska šola, ki se v virih omenja 1477. Tega leta je namreč cesar Friderik III. radgonskemu judovskemu mojstru Muschu naročil, naj Judu Davidu črta plačilo globe 12 goldinarjev, ki bi jih moral plačati za gradnjo talmudske šole v Mariboru. Ko so leta 1555 ob Dravi postavili Vodni stolp, so ga z novim obzidjem s Spodnjimi vodnimi vrati povezali z Židovskim stolpom. Gradnja bastije na Dravi se je sicer začela leta 1554 in bila 1555 izdelana do venčnega zidca. Delo pri gradnji tega stolpa in obzidja med njim in Židovskim stolpom sta leta 1555 opravila plačilna mojstra Rupert Scheunperger in Jakob Lušnik. Leta 1646 je bilo v stolpu stanovanje mestnega stražnika Krištofa Schäferla, kasneje Sturza, trgovci Altmanni pa so ga od leta 1822 uporabljali za skladiščenje sadja. Leta 1967 je bilo porušeno povezovalno obzidje, 1975 je bil stolp gradbeno saniran, 1976 so bile obnovljene fasade.

Stolp je bil zasnovan kot tipična srednjeveška utrdba pravokotnega tlorisa s strmimi štirikapnimi strehami. V zadnji četrtini 17. stoletja so ga povišali in pokrili s čopasto streho. Zunanjščino trietažnega stolpa z meter in pol debelimi zidovi, ki je spodaj večinoma kamnite, zgoraj pa opečne gradnje s klesanimi vogalnimi kamni, členijo okenske odprtine in strelne line. Severna stena je večinoma opečna in ima pravokotno okno, pravokotna vrata in opečni obočni lok, ki ga je povezoval z mlajšim prizidkom, v južni so tri okna in opečna pravokotna vrata, ki so nekdaj vodila na mostovž proti Vodnemu stolpu, v vzhodni steni sta dve kamniti in dve opečni strelni lini, zahodno stran stolpa pa členijo tri pravokotna okna in pravokoten portal.

V Židovskem stolpu je danes urejeno razstavišče.

 

Literatura:

Jože CURK, Maribor. Urbanistično-gradbeni zgodovinski oris II, Časopis za zgodovino in narodopisje, 39 (n. v. 4), 1968, str. 83-105.

Jože CURK, Mariborsko mestno obzidje, posebno v 16. stoletju, Časopis za zgodovino in narodopisje, 51 (n. v. 16)/1, 1980, str. 90-108.

Jože CURK, Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru I, Časopis za zgodovino in narodopisje, 59 (n. v. 24)/1, 1988, str. 119-145.

Jože CURK, Oris 12 najpomembnejših gradbenih objektov v Mariboru II, Časopis za zgodovino in narodopisje, 60 (n. v. 25)/2, 1989, str. 199-227.   

Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.

Ruth Ellen GRUBER, Samuel D. GRUBER, Jewish monuments in Slovenia, Časopis za zgodovino in narodopisje, 71 (n. v. 36)/1-2, 2000, str. 135-157.

Klemen JELINČIČ BOETA, Judje v srednjeveškem Mariboru, Slovenski Judje. Zgodovina in holokavst. Pregled raziskovalnih tematik (ur. Irena Šumi, Hannah Starman), Maribor 2012, str. 49-59. 

Jože MLINARIČ, Judje na slovenskem Štajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496, Časopis za zgodovino in narodopisje, 71 (n. v. 36)/1-2, 2000, str. 49-70.

Janez MIKUŽ, Sinagoga v Mariboru. Raziskave, rekonstrukcija, restavracija in prezentacija, Letno poročilo, 1999, str. 18-41.

Rudolf Gustav PUFF, Maribor. Njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999.

Sašo RADOVANOVIČ, Mariborske ulice, Maribor 2005.

Igor SAPAČ, Mariborski srednjeveški obrambni sistem. Znanstvenoteoretični in projektni elaborat, Maribor 2013 (http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=20281; uporabljeno 8. 9. 2014).

Vladimir TRAVNER, Mariborski ghetto, Kronika slovenskih mest, 2/2, 1935, str. 154-159.

Sergej VRIŠER, Stari Maribor, Ljubljana 1975 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 49).

                                                                                                                                                               Mija Oter Gorenčič

(25. 9. 2014)