PIRAMIDA
Lokacija: grič nad Mariborom
Arhitekt: neznan
Čas nastanka: začetek 12. stoletja (zasnova), 15.-17. stoletje (dograjevanja), 1821 (Marijina kapelica)
Enega od topografsko markantnih in zgodovinsko pomembnih simbolov Maribora predstavlja Piramida, 386 m visok grič nad mestom (imenovan tudi Grajski hrib, Schlossberg). Na njem so na začetku 12. stoletja postavili grad kot središče Podravske marke (Marchburch, mejni grad), po katerem se je kasneje poimenovala naselbina pod njim.
Širše območje Maribora je bilo kot del Svetega Rimskega cesarstva nemške narodnosti po ustanovitvi Koroške vojvodine in njenih mejnih grofij leta 970 vključeno v Podravsko marko. Maribor je bil od vsega začetka v deželnoknežji lasti. Njegov nastanek in razvoj ob pomembnem rečnem prehodu čez Dravo se neposredno navezuje na grad na Piramidi, ki ga je pred letom 1106 dal zgraditi Bernard Spanheimski. Nanj je prenesel sedež grofije, ki so jo mejni grofje do tedaj upravljali s Hompoša (Pohorskega dvora). Kot sedež največjega zemljiškega gospostva takratnega časa na ozemlju današnje severovzhodne Slovenije, ki je segalo od Radgone do Boča, je grad na Piramidi svojo upravno funkcijo izgubil že po letu 1147, ko je posest podedoval Otokar III. Traungauski. Vse večjo veljavo pa pridobi kolonizacijska naselbina pod njim, saj si je Maribor že pred letom 1209 pridobil trške in pred letom 1254 mestne pravice. Z Babenberško delitvijo mariborskega zemljiškega gospostva na manjše Zgornje in večje Spodnje se je upravljanje slednjega okoli leta 1200 preselilo v upravni dvorec v mesto, še kasneje pa v današnji Mestni grad. Grad na Piramidi je bil v upravi deželnoknežjih ministerialov, najprej vse do leta 1376 Mariborskih gospodov, za njimi pa se lastništvo nad njim pogosto menja. Za časa Svibenskih in Wallseejev so grad leta 1434 temeljiteje popravili. Leta 1528, ko so z njim upravljali Grabenski, je grad zaradi udara strele pogorel. V 16. stoletju se med lastniki omenjajo Zwickli, Stadlerji in Welzerji. Med letoma 1605 in 1611 je grad zasedla vojaška posadka, ki ga je tako razdejala, da ga je po odkupu Gal Racknitz moral obnoviti. Racknitzem so kot lastniki sledili Herbersteini in Stübichi, slednjim pa Khissli. Leta 1727 ga po Khisslih podedujejo grofje Brandisi, ki so ga opustili in ga dali leta 1784 porušiti, njegov gradbeni material pa porabili za gradnjo drugih stavb (tudi dvorca Betnava).
Grad na Piramidi je bržčas ohranil svojo prvotno velikopotezno domišljeno zasnovo, kar so potrdila tudi arheološka izkopavanja v letih 1986-1989 in 2010-2011, ki so in situ tudi deloma prezentirana. Njegova zgodnjeromanska struktura iz začetka 12. stoletja je bila postavljena na lapornato osnovo grajskega griča. Grad so iz sprednje strani strateško ščitile strme brežine, z najbolj dostopne severne strani pa najverjetneje stolpasto predgradje (propugnakul) z notranjim obrambnim jarkom. Grajsko jedro je bilo obodnega tipa z dvoriščem in vodnjakom na sredini. Ob zasnovi je grad s svojo lijakasto obliko zasedel celotni plato vrh kopastega griča, na katero so se omejila tudi kasnejša skromna dograjevanja. Grad je najverjetneje doživel gradbeno izpopolnitev svojega romanskega jedra v času gotike in tak dočakal leto 1528, ko je pogorel. Šele poznorenesančni obnovi okoli leta 1571 in 1612 sta mu dali obliko dvonadstropnega, najverjetneje dvotraktnega, čokatega poslopja, ki jo kažejo njegove upodobitve iz 17. in začetka 18. stoletja. Kot skromen spomin na porušen grad je bila leta 1784 na grajskem hribu postavljena kamnita piramida, po kateri se imenuje še danes. Leta 1821 pa so Brandisi dali postaviti sedanjo, na kvadratnem tlorisu zasnovano klasicistično Marijino kapelico s piramidasto streho, ki v svoji notranjosti proti mestu obrača kamniti kip Brezmadežne. Od tu se pogled med vinogradi na jugu in jugovzhodu odpira na Dravsko polje, na severozahodu pa proti Koroški in Dravski dolini.
Viri:
PAM, Twickl Pius (1896-1945), SI_PAM/1649 Twickl Pius
Literatura:
Jože CURK, Grad Gornji Maribor, Časopis za zgodovino in narodopisje, 58 (n. v. 23)/, 1987, str. 241-251.
Jože CURK, Grad Gornji Maribor in njegovo kulturnozgodovinsko sporočilo, Časopis za zgodovino in narodopisje, 60 (n. v. 25)/1, 1989, str. 99-108.
Jože CURK, Grad Gornji Maribor in njegovo gradbenozgodovinsko sporočilo, Časopis za zgodovino in narodopisje, 63 (n. v. 28)/1, 1992, str. 182-187.
Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.
Jože CURK, Mariborski grad, Maribor 2007.
Mira STRMČNIK GULIČ, Gornji Maribor v luči arheoloških raziskovanj, Časopis za zgodovino in narodopisje, 63 (n. v. 28)/1, 1992, str. 200-231.
Mateja RAVNIK, Korenine mesta Maribor. Nova dognanja na Piramidi, Maribor 2012.
Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 1: Območje Maribora in Ptuja, Ljubljana 1990 (Grajske stavbe, 1).
Gorazd Bence
(23. 9. 2014)
